Dali so mu le tri mesece,
 a že 11 let raziskuje Mars

Robotsko vozilo Opportunity bo v kratkem začelo že enajsto leto raziskovanja Marsa. V tem času je po površini tega planeta prepotovalo 41 kilometrov in 600 metrov, kar je rekord za kateri koli rover, ki je vozil po drugem nebesnem telesu. Omenjeno vozilo je nazadnje potem, ko je po Marsovi površini opravilo dve kratki vožnji, še panoramsko fotografiralo najvišjo točko, ki jo je doseglo, ko je kar 40 mesecev raziskovalo zahodni del roba kraterja Endeavour.

Ima pa zdaj ta robotski raziskovalec težave z računalnikom, predvsem s spominsko enoto, ki lahko shranjuje podatke celo potem, ko je izključena električna energija. Operaterji pri tem vesoljskem programu v Nasinem vesoljskem centru ali Laboratoriju za reaktivne pogone (JPL) v Pasadeni pripravljajo računalniški program na tak način, da se bo računalnik na robotu še vedno lahko uporabljal in bo lahko še naprej deloval ter zbiral različne znanstvene podatke kot tudi barvno slikovno gradivo. Robotski raziskovalec je trenutno na vrhu vzpetine 135 metrov nad ravnicami, ki obdajajo krater. Med zadnjo vožnjo je proti jugovzhodu prevozil 53 metrov, cilj znanstvenikov pa je, da opravi večjo razdaljo od maratonskega teka ali 42,2 kilometra. Seveda ob pogoju, da bo imelo dovolj električne energije, zaradi česar sistemi na krovu vsako noč poskrbijo, da je vozilo takrat porabi karseda malo.

Opportunity je na Marsu pristal 24. januarja 2004 oziroma pred enajstimi leti. Prvotni načrt in garancija te gibljive raziskovalne površinske vesoljske sonde je predvideval tri mesece ali 90 dni delovanja in prevoženo pot od nekaj sto metrov do največ kilometra. Od takrat je to presegel za nekajdesetkrat, tako da je prepotoval razdaljo, na katero so znanstveniki na začetku le upali. Z njegovo pomočjo so pri Nasi prišli do novih znanstvenih odkritij o Marsu. Med drugim so ugotovili, da so bile na planetu v preteklosti takšne razmere, ki bi bile lahko celo primerne za podporo obstoja življenja na njem.

Kako dolgo bo ta mali robot še deloval, ni jasno, je pa vsak dodatni dan res podarjen … Program vesoljskega robota Opportunity upravlja že omenjeni JPL, ki spada v sklop znamenitega Kalifornijskega inštituta za tehnologijo. Nad vsem skupaj še bedi Nasin direktorat za znanstvene misije pri upravi Nase v Washingtonu.

Našli izgubljeni pristajalni modul

Omenjeno robotsko vozilo je pred nekaj dnevi presenetilo s še enim odkritjem. Tako Evropska vesoljska agencija ESA kot tudi Nasa sta namreč javnosti sporočili, da so na površini Marsa našli mali evropski pristajalni modul Beagle-2, ki ga je 19. decembra 2003 do bližine Marsa pripeljala evropska vesoljska sonda Mars Express. Beagle-2 bi se moral ločiti od matične vesoljske sonde šest dni pozneje, vendar ni bilo po pričakovanem pristanku o njem slišati ničesar. Iskanje s pomočjo sonde Mars Express in Nasine sonde Mars Odyssey je bilo neuspešno. Ne smemo seveda pozabiti, da je sonda Beagle-2 zelo majhna in da ima z razvitimi ploščami s sončnimi celicami samo dva metra premera. Po ločitvi od matične sonde je tehtala vsega skupaj 69 kilogramov, od tega ob pristanku vsega 33,2 kilograma, in je bila ena od najmanjših za raziskovanje Marsa. Bila je plod britanskega prizadevanja v planetarnem raziskovanju v sklopu Ese. Ime je dobila po ladji Beagle, s katero je Charles Darwin potoval po svetu. Okvirno naj bi ta vesoljski program stal od 65 do 80 milijonov dolarjev ali od 40 do 50 milijonov britanskih funtov. Pričakovali so, da bo na površini delovala vsaj 180 dni.

Zdaj, več kot desetletje pozneje, so pristajalni modul lahko videli na fotografijah, ki jih je poslala kamera visoke ločljivosti Nasine sonde MRO ali Mars Reconnaissance Orbiter. Pristajalni modul je viden deloma razvit, kar pomeni, da so bili vstop, spuščanje in pristanek takšni, kot so načrtovali znanstveniki, in da se je uspešno spustil na površino rdečega planeta. Vidita se tudi glavno padalo in predmet, ki bi lahko bil zadnji pokrov. Sonda je bila približno pet kilometrov od središča predvidenega kraja pristanka. Po vsej verjetnosti naj bi zato na posnetkih zaznali zračne blazine, ki so ublažile pristanek, in sprednji toplotni ščit. Ravno delno razvitje je vzrok ali razlog, zakaj iz tega majhnega pristajalnega modula ni bilo nikdar zaznati signala. Namreč šele popolno razvitje vseh plošč s sončnimi celicami bi lahko radijski anteni v celoti omogočilo pošiljanje podatkov na Zemljo in sprejemanje povelij z nje. V tem tiči tudi razlog, da ni bilo možnosti oživitve Beagla-2 in od njega sprejeti različne podatke.

Ker pa je Beagle-2 uspešno prišel do površine Marsa, to daje nov zagon evropskemu raziskovanju tega planeta, ki se bo začelo leta 2016 s sondo ExoMars Trace Gas Orbiter in EDLD (Entry, Descent, Landing Demonstrator), ki bo mali poskusni pristajalni modul, in drugo sondo ExoMars rover leta 2018, ki bo na Mars ponesla prvo evropsko robotsko gibljivo ali mobilno vozilo. To bo potekalo v sodelovanju z Rusijo, saj bosta obe sondi proti Marsu potovali na krovu dveh ločenih in najmočnejših ruskih satelitskih raket vrste proton.