Dobrih 200 let po zmagi nad Napoleonom, ki je s svojo vojsko prodrl vse do moskovskih predmestij, so Rusi in drugi narodi največje države sveta proslavili 70-letnico zmage nad nacizmom in Hitlerjem. Z rusko ofenzivo na Berlin, ki je bila že v znamenju tekme med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo, se je bližal konec najbolj krvave morije v zgodovini človeštva.
Hitler je aprila 1945 storil samomor, brezpogojno kapitulacijo so Nemci podpisali 8. maja, ob 23. uri je bilo na izmučeni stari celini sicer uradno konec vojne, a so se boji marsikje nadaljevali. Dan velike zmage Evropa in svet zaznamujeta in praznujeta šele dan pozneje.
Z ramo ob rami s Kitajci
Naj vojaška parada zmagovalcev se je v Moskvi odvijala v okviru pričakovanih odpovedi in v znamenju navdušene pa tudi zamišljene množice, a vendar precej manj agresivno od napovedi. Bilo je pompozno, za marsikoga veličastno, obliž na rane ponižane in razočarane države, ki jo je ameriški predsednik pred leti označil za zgolj regionalno silo.
Obletnica zmage nad nacistično Nemčijo je bila jasno politično sporočilo in razkazovanje mišic. Ta od konca druge svetovne vojne najpomembnejši spominski dogodek je vsakič tudi največja predstavitev orožja, letošnja menda največja v vsej ruski zgodovini, zasenčila jo je ruska zasedba polotoka Krim oziroma vojna z Ukrajino.
Ob odsotnosti ameriškega predsednika in evropske kraljice je bil glavna zvezda dogodka vsekakor kitajski prvi mož Xi Jinping, ki ga je Vladimir Putin na slavnostnem odru ponosno postavil na svojo desno, ob njega pa na stol posadil kitajsko prvo damo Peng Liyuan, ki sicer ni vajena tovrstnih moških ritualov. Na častnem odru sta si imela državnika prek prevajalca nenavadno veliko povedati. Družbo so jim delali indijski voditelj Pranab Mukherjee, Raul Castro, visoki dostojanstveniki Severne Koreje, Egipta in Južne Afrike, glavni tajnik OZN se je dolgo obiral. Nad Rdečim trgom je grmel glas uradnega napovedovalca, ki je napovedoval neskončne kolone udeležencev. Kar 90-minutna parada je bila še izraz kljubovalnosti vsemu svetu, odločnosti in upravičenosti ravnanj, predvsem pa nacionalnemu ponosu ljudstev, ki so na oltar domovine položila precej več kot 20 milijonov žrtev velikega svetovnega požara med letoma 1941 in 1945.
Dva pola – naravno stanje
Predvsem so strumno korakajoči in množica, tudi s solzami v očeh, dali jasno vedeti, da je Rusija še vedno svetovna velesila, akter globalnega dogajanja in odlična ter odločna vojaška sila. Kljub množični odpovedi vabljenih državnikov (tudi slovenskih) se je na slavnostni tribuni zbralo več kot 20 premierjev in predsednikov, ponosno so se razkazovali prvaki nekoč bratskih sovjetskih narodov Kazahstana, Azerbajdžana, Kirgizije, Armenije … Z zadržano sapo so spremljali mimohod in mimovoz 16.000 ruskih vojakov, prelet 160 različnih vrst in zvrsti letal in helikopterjev ter zloveščega raketnega orožja.
Je Putina prizadelo, da ni prišel noben od državnikov zahodnih zaveznikov iz tedanje koalicije proti Hitlerju? Barack Obama in drugi so poslali svoje veleposlanike. Iz EU je najvišjega državnika poslal le Ciper, tedanja velika poraženka Nemčija, danes pa prva država Evropske unije, seveda ni spadala v zbor zmagovalcev, zato je razumljivo, da je kanclerka Angela Merkel s Putinom v Moskvi položila vence šele v nedeljo.
Putinov nagovor je bil nenavadno kratek, s skoraj pritajenim glasom je spomnil na velik prispevek zahodnih zaveznikov h grandiozni zmagi Sovjetske zveze, obžaloval je, da v sodobnem svetu ni več takšne skupne volje in sodelovanja, ki lahko premika svetove in meje.
Po njegovem se ustvarja enopolni svet, kar ogroža stabilnost. Na reverz si je zataknil črno-oranžno Jurijevo znamenje, neuradni ruski simbol zmage nad nacizmom. Poudarjeno je bilo na vojaških vozilih, uniformah in letalih, prav to znamenje nosijo tudi separatisti na vzhodni ukrajinski fronti.
Spektakel s predstavitvijo starega in novega orožja, tudi supertanka armata T-14, tehnološkega čudeža z neobljudenim bojnim stolpom, ki bo šel v serijsko proizvodnjo (izdelati jih mislijo kar 2300) menda že prihodnje leto. Na paradi je šlo vse gladko, na vaji je čudež tehnike namreč obtičal.
Po veliki paradi se je približno 160.000 udeležencev razlilo po Moskvi, desettisoči pa so 9. maj, najpomembnejši dan v sodobni ruski zgodovini, preživeli na pokopališčih, ob spomenikih in pomnikih, po domovih. Nekaj teh krajev je po proslavi in svečani pojedini z gosti obiskal tudi Putin.
Svet se ne more zediniti okoli pravega števila ruskih žrtev, ali jih je bilo 21 ali 27 milijonov. Dejstvo je, da je bila velika večina trpečih civilistov in da bi samo mimohod osmih milijonov padlih vojakov zmagovite Rdeče armade trajal vsaj 19 (!) dni. Parade zmagovite Rdeče armade se šele od leta 1995 odvijajo vsako leto, podobno velike so pred tem bile le v letih 1965 in 1985, torej v časih, ko sta bila za armado z rdečo zvezdo še strah in trepet nasprotnikov v hladni vojni.