PRIHAJA, VPRAŠANJE JE LE, KDAJ
Solarna nevihta bi ustavila Zemljo
Pogubna nevihta bi uničila komunikacijske sisteme. V pomoč bo plovilo Solar Orbiter.
Odpri galerijo
Solar Orbiter bo pomagal napovedovati uničujoče nevihte. FOTO: ESA
Zagotovo prihaja, vprašanje je le, kdaj. Uničujoča nevihta na Soncu, namreč, ki bi utegnila skuriti električno mrežo in uničiti komunikacijske sisteme na Zemlji, svarijo iz meteorološkega zavoda v Združenem kraljestvu. Ekstremne težave so že povzročile veliko škode, zaradi geomagnetne nevihte leta 1989 je brez elektrike tako ostalo šest milijonov ljudi, astronavtom na vesoljski ladji Apollo se je uspelo izogniti vesoljskemu sevanju, na vesoljski postaji ISS pa so morali leta 2003 poiskati zavetje pred solarno baklo.
Solarne nevihte, ogromne količine radioaktivnih celic s Sonca, so velika nevarnost za različne infrakstrukturne sisteme. Prav na te sta osredotočena nova evropska vesoljska misija in plovilo Solar Orbiter, ki se bo približalo Soncu. Satelit Evropske vesoljske agencije je zdaj v rokah britanskih znanstvenikov, ki izvajajo še zadnje preizkuse in nadzor, preden bodo plovilo poslali v Nemčijo, kjer ga bodo kar leto dni testirali. Po načrtih naj bi ga v vesolje, proti Soncu, poslali leta 2020 z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi (ZDA).
Sestavili so ga v Airbusovi tovarni v Stevenageu. Solar Orbiter bo naredil podrobno analizo Sonca in notranje heliosfere, da bi tako poskušali bolje razumeti in hkrati predvideti obnašanje te naše zvezde. Soncu se bo namreč približal bolj kot vsa druga plovila doslej, na kar 43 milijonov kilometrov, inženirji pa so poskrbeli, da bo prenesel ekstremno vročino. Ko mu bo najbliže, naj bi se njegova toplotna zaščita segrela do 600 stopinj Celzija. Hkrati bo prvi, ki bo preučeval polarna območja na Soncu, ki jih je z Zemlje težko videti. Nekaj dni ga bo motril in tako imel priložnost spremljati formiranje solarne nevihte.
Catherine Burnett iz meteorološkega zavoda Združenega kraljestva je povedala, da bi bil ta satelit v pomoč tudi pri odkrivanju oziroma napovedovanju bodočih neviht ter pripravi nanje. Največja, najmočnejša doslej je bila leta 1859: Carringtonov dogodek je iz pogona vrgel telegrafski sistem v ZDA, iskrice, ki so letele iz naprav, so marsikje zanetile požare v pisarnah, merilniki magnetnega polja na observatorijih po vsej Zemlji so ponoreli. Če bi bila taka nevihta danes, bi se utegnila globalna tehnološka infrastruktura v celoti ustaviti. Znanstveniki menijo, dodaja Burnettova, da se tovrstni solarni pojavi ponavljajo enkrat na sto ali dvesto let in da ni vprašanje, ali solarna nevihta bo, temveč kdaj bo naslednja.
Plovilo bodo v Nemčiji preizkušali leto dni, proti Soncu pa poslali leta 2020. FOTO: ESA
Solarne nevihte, ogromne količine radioaktivnih celic s Sonca, so velika nevarnost za različne infrakstrukturne sisteme. Prav na te sta osredotočena nova evropska vesoljska misija in plovilo Solar Orbiter, ki se bo približalo Soncu. Satelit Evropske vesoljske agencije je zdaj v rokah britanskih znanstvenikov, ki izvajajo še zadnje preizkuse in nadzor, preden bodo plovilo poslali v Nemčijo, kjer ga bodo kar leto dni testirali. Po načrtih naj bi ga v vesolje, proti Soncu, poslali leta 2020 z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi (ZDA).
Sončna nevihta bi lahko skurila električno napeljavo in ustavila telekomunikacije po vsem svetu.
Sestavili so ga v Airbusovi tovarni v Stevenageu. Solar Orbiter bo naredil podrobno analizo Sonca in notranje heliosfere, da bi tako poskušali bolje razumeti in hkrati predvideti obnašanje te naše zvezde. Soncu se bo namreč približal bolj kot vsa druga plovila doslej, na kar 43 milijonov kilometrov, inženirji pa so poskrbeli, da bo prenesel ekstremno vročino. Ko mu bo najbliže, naj bi se njegova toplotna zaščita segrela do 600 stopinj Celzija. Hkrati bo prvi, ki bo preučeval polarna območja na Soncu, ki jih je z Zemlje težko videti. Nekaj dni ga bo motril in tako imel priložnost spremljati formiranje solarne nevihte.
Največja nevihta na Soncu 1859 je ustavila telegrafski sistem. FOTO: Nasa
Catherine Burnett iz meteorološkega zavoda Združenega kraljestva je povedala, da bi bil ta satelit v pomoč tudi pri odkrivanju oziroma napovedovanju bodočih neviht ter pripravi nanje. Največja, najmočnejša doslej je bila leta 1859: Carringtonov dogodek je iz pogona vrgel telegrafski sistem v ZDA, iskrice, ki so letele iz naprav, so marsikje zanetile požare v pisarnah, merilniki magnetnega polja na observatorijih po vsej Zemlji so ponoreli. Če bi bila taka nevihta danes, bi se utegnila globalna tehnološka infrastruktura v celoti ustaviti. Znanstveniki menijo, dodaja Burnettova, da se tovrstni solarni pojavi ponavljajo enkrat na sto ali dvesto let in da ni vprašanje, ali solarna nevihta bo, temveč kdaj bo naslednja.
