Po mučni tišini ji je prvi zaploskal Bono

Kdor ne živi ravno za devetimi gorami in devetimi vodami, je verjetno že slišal za Greto Thunberg, tisto švedsko najstnico, ki je s svojim bojem za podnebno pravičnost dosegla tudi naše kraje.

Minuli petek je Slovenijo zaznamovala šolska stavka, ki se je pridružila podobnim stavkam v 2083 mestih v 125 državah po vsem svetu, na katerih je poldrugi milijon mladih od Avstralije do Ugande opozarjal na problem podnebnih sprememb in pozival k spremembam. Največ se jih je zbralo v Ljubljani, okoli devet tisoč, zborovanja za odločnejši boj proti podnebnim spremembam pa so potekala tudi v drugih večjih slovenskih mestih.

Mladi Slovenci so premieru Marjanu Šarcu v petek izročili predloge konkretnih ukrepov, med katerimi so ozelenitev državnega proračuna, prehod na večinoma rastlinsko prehrano, zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje do leta 2030 ter zmanjšanje izpustov v prometu za 40 odstotkov do leta 2040.
 

Navdih je prišel s Floride

Pobudnica podnebne šolarske stavke je Greta Thunberg, ki je 20. avgusta lani, na začetku šolskega leta, pred poslopjem švedskega parlamenta izvedla prvi tovrstni protest. Greta, ki je bila tedaj v devetem razredu, se je namreč odločila, da ne bo šla v šolo do splošnih volitev 9. septembra: k temu so jo spodbudili predvsem vročinski val in številni gozdni požari v tistem poletju. Od švedske vlade je zahtevala znižanje izpustov ogljikovega dioksida v skladu s pariškim sporazumom o podnebnih spremembah iz leta 2015/16.

In mladenka je tako vsak dan v času pouka protestirala pred riksdagom z zdaj že slovitim plakatom Skolstrejk för klimatet (šolska stavka za podnebje).

Njena odločnost ji je prinesla pozornost medijev z vsega sveta, ki še kar traja, njena osnovna ideja o odločnejšem boju za podnebje pa se je začela širiti med dotlej politično in naravovarstveno precej neaktivnimi mladimi po vsem planetu. Greta je novembra lani nastopila na konferenci TEDx v Stockholmu, decembra je imela govor na konferenci OZN o podnebnih spremembah v Katowicah na Poljskem, januarja letos pa se je udeležila Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.

Kakor pravi Greta, so jo za šolarsko stavko navdihnili najstniški aktivisti s Floride, ki so marca lani v ZDA izvedli March For Our Lives, enega največjih množičnih protestov v ameriški zgodovini.
 

Z vlakom v Davos

V švicarsko letoviško mesto je pripotovala po 32-urni vožnji z vlakom, v Davosu pa je raje spala v šotoru, kakor da bi prenočevala v luksuznem hotelu, ki so ji ga ponudili organizatorji. »Mislim, da je zelo noro in čudno, da ljudje pridejo sem z zasebnimi letali govorit o podnebnih spremembah,« je komentirala svojo izkušnjo.

Najboljše pa so bile njene besede na kosilu v Davosu, na katerem je govorila pred pestro množico ljudi, med katerimi so bili slavna pevca in glasbena aktivista Bono in Will.i.am, izvršni direktor oblačne družbe Salesforce Marc Benioff, nekdanji predsednik uprave finančne družbe Goldman Sachs Gary Cohn, izvršna sekretarka okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah Christiana Figueres, slovita britanska primatologinja in antropologinja Jane Goodall ter vrsta bankirjev in vlagateljev.

»Nekateri pravijo, da je podnebna kriza nekaj, kar smo ustvarili vsi skupaj, a to ni res, saj če bi bili krivi vsi, ne bi mogli nikogar kriviti. A nekoga lahko krivimo,« je mirno dejala. »Nekateri ljudje, nekatera podjetja in še posebno nekateri odločevalci so še kako dobro vedeli, katere dragocene dobrine so žrtvovali v zameno za nepredstavljive količine denarja. In mislim, da tukaj kar nekaj ljudi spada v to skupino,« je sklenila z drobnim nasmeškom. Sledilo je nekaj trenutkov mučne tišine, nakar je Bono začel ploskati.
 

Spremeniti je treba pravila

Greta Thunberg se je rodila 3. januarja 2003 operni pevki Maleni Ernman in igralcu Svanteju Thunbergu. Njena zasebnost je precej dobro varovana, saj je še mladoletna, sama pa je o sebi povedala, da ima aspergerjev sindrom (blažjo obliko avtizma), obsesivno-kompulzivno motnjo (OCD) in selektivni mutizem, redko motnjo, zaradi katere je oseba v določenih družbenih situacijah preprosto tiho in ne govori.


Znano pa je, da je v želji, da bi njena družina zmanjšala ogljični odtis, od svojih najbližjih zahtevala, naj postanejo vegani in nehajo potovati z letali. Z letalom je povezana tudi njena (ne)udeležba na švedskem natečaju za otroško podnebno nagrado, ki se ga kljub uvrstitvi v finale ni hotela udeležiti, ker bi morala v Stockholm potovati z letalom.

Kakor pravi Greta, se je pri osmih zavedela, da podnebne spremembe obstajajo, in se strašno čudila, zakaj to ni glavna novica v vseh medijih. Po njenih besedah znanost ne pride več do besede, saj so ostali le še zanikanje, ignoranca in neukrepanje. Ker je domnevala, da jo bodo otroci in vnuki nekega dne spraševali, zakaj ljudje leta 2018, ko je bil še čas za spremembe, niso ukrepali, se je odločila, da »sveta ne moremo spremeniti, če igramo po pravilih – zato se morajo spremeniti pravila«.


Ameriška revija Time jo je imenovala za eno izmed 25 najvplivnejših najstnic/najstnikov na svetu v letu 2018, na Švedskem so jo za mednarodni dan žena razglasili za žensko leta 2019, trojica norveških poslancev pa jo je predlagala za Nobelovo nagrado za mir.
 

Čakajo nas suše, poplave in lakota

Podnebne spremembe niso nekaj, kar bi si izmislili teoretiki zarote ali nori okoljevarstveniki, ampak so dejstvo. Delegati 195 držav, ki sodelujejo v Medvladnem forumu o podnebnih spremembah (IPCC), so lani objavili posebno poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven.
Poročilo, ki obsega 400 strani, temelji na 6000 znanstvenih raziskavah o podnebju in pravi, da so za dosego cilja potrebne drastične spremembe v odnosu politike do podnebnih sprememb, glede energije, ravnanja s prstjo, industrije, tehnologije zgradb, transporta in upravljanja mest.

Ozračje na planetu se je od časa pred industrijsko revolucijo že segrelo za eno stopinjo Celzija in poročilo IPCC opozarja na vidne posledice, kot so ekstremni vremenski pojavi, višanje gladine morij in izginjanje ledu na Arktiki. Če je pred časom še veljalo, da bo omejitev globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija pripomogla k obvladovanju stanja, pa zdaj ugotavljajo, da to ne bo dovolj.


Če se bo svet segrel za več kot poldrugo stopinjo, kar bi se lahko zgodilo že do leta 2030, okoljevarstveniki opozarjajo na precej hujše vremenske pojave od današnjih, ki bodo povzročali sušo, požare, poplave in posledično tudi lakoto.
 

Poziv vsemu svetu

Greta Thunberg je skupaj z drugimi mladimi aktivisti v svetovnih medijih objavila pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj poziva k šolarskim stavkam: »Danes gremo iz šole, danes ne poslušamo predavanj, danes gremo na ulice, da rečemo, dovolj je dovolj. Nekateri odrasli pravijo, da ne bi smeli zapuščati učilnic, da bi se morali izobraževati. A mi mislimo, da se bomo z organiziranjem proti eksistenčni grožnji in iskanjem rešitev, kako doseči, da nas bodo slišali, veliko naučili. Drugi odrasli nam pravijo: 'Otrokom smo dolžni dati upanje. A mi nočemo vašega upanja. Hočemo, da vas zgrabi panika, in hočemo, da začnete ukrepati. Hočemo, da se nam pridružite.«