BURI DUHOVE
Mona Liza je morda imela golšo
Na njeno zdravstveno stanje kažejo redkejši lasje in rumenkast ten. Skrivnostni smehljaj že dolga stoletja buri duhove.
Odpri galerijo
Mona Liza je Lisa Gherardini. FOTO: Wikimedia
SANTA BARBARA – Stoletja že razburja skrivnostni nasmeh slavne Mone Lize Leonarda da Vincija – delo je razstavljeno v pariškem Louvru –, s katerim se v zadnjih letih poleg nešteto umetnikov in umetnostnih zgodovinarjev ukvarjajo tudi zdravniki. Nekateri od slednjih menijo, da je imela portretiranka težave s kožo in da ji je obraz zatekel zaradi težav s srcem.
No, nova analiza pa trdi, da je Mona Liza bolehala za hipotiroidizmom, da je torej imela težave s premalo delujočo ščitnico, in prav to bi utegnilo vplivati na njen nasmešek. Ženska na portretu ima otekle roke in redkejše lase, rumenkast ten kože in otečen vrat pa kažeta, da bi lahko imela golšo. Vse to so simptomi hipotiroidizma, trdita zdravnik Mandeep R. Mehra, direktor centra za srce in ožilje iz bostonske bolnišnice, in Hilary Campbell s kalifornijske univerze v Santa Barbari. Dozdajšnje teorije so domnevale, da je imela težave s srcem, a Mehra pravi, da bi v tem primeru umrla precej mlajša. »Imel sem čas in sem tam stal poldrugo uro, samo opazoval sem sliko. Nisem umetnik, ne vem dobro, kako ocenjevati umetnost. Vsekakor pa znam postaviti diagnozo,« pravi Mehra. V oko so mu padle barva kože, tenki in redki lasje, odsotnost obrvi; pa bunkica med nosom in kotičkom očesa, kjer se je najverjetneje naložil holesterol, izboklina na desni strani vratu pa bi lahko bila golša.
Po znanih podatkih je Lisa Gherardini del Giocondo, žena premožnega firenškega trgovca s svilo Francesca del Gioconda, tista, s katere pomočjo je nastala slovita renesančna umetnina; preden je začela pozirati, je rodila, kažejo podatki in še, da je umrla v starosti 63 let, takrat je bila že vdova in je živela pri hčeri Marietti, ki je bila nuna. Nekateri od naštetih simptomov se pojavijo tudi po nosečnosti, res pa je tudi, da prehrana v tistem času v Italiji ni vsebovala potrebne količine joda. Vsa ta dejstva skupaj, menijo raziskovalci, pa bi lahko vplivala na razvoj bolezni ščitnice. »Privlačnost hibe bolezni je dala mojstrovini skrivnostno resničnost in šarm,« pravita Mehra in Campbellova.
To je en vidik, skeniranje, rentgen in računalniška analiza pred leti pa so razkrili, da je na sliki več kot 30 nanosov barve in glazure, s čimer je hotel mojster ustvariti zamegljen prehod med svetlobo in sencami. In prav s prepletanjem slojev senc naj bi nastal skrivnostni smehljaj menda najslavnejše portretiranke na svetu, izraz, s katerim se bodo zagotovo tudi poslej ukvarjali še mnogi.
No, nova analiza pa trdi, da je Mona Liza bolehala za hipotiroidizmom, da je torej imela težave s premalo delujočo ščitnico, in prav to bi utegnilo vplivati na njen nasmešek. Ženska na portretu ima otekle roke in redkejše lase, rumenkast ten kože in otečen vrat pa kažeta, da bi lahko imela golšo. Vse to so simptomi hipotiroidizma, trdita zdravnik Mandeep R. Mehra, direktor centra za srce in ožilje iz bostonske bolnišnice, in Hilary Campbell s kalifornijske univerze v Santa Barbari. Dozdajšnje teorije so domnevale, da je imela težave s srcem, a Mehra pravi, da bi v tem primeru umrla precej mlajša. »Imel sem čas in sem tam stal poldrugo uro, samo opazoval sem sliko. Nisem umetnik, ne vem dobro, kako ocenjevati umetnost. Vsekakor pa znam postaviti diagnozo,« pravi Mehra. V oko so mu padle barva kože, tenki in redki lasje, odsotnost obrvi; pa bunkica med nosom in kotičkom očesa, kjer se je najverjetneje naložil holesterol, izboklina na desni strani vratu pa bi lahko bila golša.
Najslavnejši portret na svetu je razstavljen v pariškem Louvru. Foto: Reuters
Po znanih podatkih je Lisa Gherardini del Giocondo, žena premožnega firenškega trgovca s svilo Francesca del Gioconda, tista, s katere pomočjo je nastala slovita renesančna umetnina; preden je začela pozirati, je rodila, kažejo podatki in še, da je umrla v starosti 63 let, takrat je bila že vdova in je živela pri hčeri Marietti, ki je bila nuna. Nekateri od naštetih simptomov se pojavijo tudi po nosečnosti, res pa je tudi, da prehrana v tistem času v Italiji ni vsebovala potrebne količine joda. Vsa ta dejstva skupaj, menijo raziskovalci, pa bi lahko vplivala na razvoj bolezni ščitnice. »Privlačnost hibe bolezni je dala mojstrovini skrivnostno resničnost in šarm,« pravita Mehra in Campbellova.
Na sliki je več kot 30 nanosov barve in glazure, s čimer je hotel mojster ustvariti zamegljen prehod med svetlobo in sencami.
To je en vidik, skeniranje, rentgen in računalniška analiza pred leti pa so razkrili, da je na sliki več kot 30 nanosov barve in glazure, s čimer je hotel mojster ustvariti zamegljen prehod med svetlobo in sencami. In prav s prepletanjem slojev senc naj bi nastal skrivnostni smehljaj menda najslavnejše portretiranke na svetu, izraz, s katerim se bodo zagotovo tudi poslej ukvarjali še mnogi.
