Ledeni plašč se pospešeno tali

Znanstveniki ugotavljajo, da bi Grenlandija lahko ogrožala več milijonov ljudi, ledeni plašč se namreč tali veliko hitreje kot prej, opozarjajo. Otok je od leta 1992 izgubil kar 3,8 bilijona ton ledu, kar je prineslo več kot centimetrski dvig gladine, pojasnjujejo v študiji, objavljeni v reviji Nature.

Kar 60 centimetrov višja gladina

V devetdesetih letih minulega stoletja je Grenlandija v povprečju izgubila 33 milijard ton ledu na leto, trideset let pozneje pa znaša ta količina neverjetnih 254 milijard ton. Za to naj bi bilo krivo, seveda, globalno segrevanje, ledenemu plašču ni več pomoči ali rešitve, opozarjajo znanstveniki in naznanjajo katastrofalne posledice za človeštvo. Do leta 2100 bi se lahko morska gladina dvignila za šokantnih 60 centimetrov, kar bo prineslo neznanske poplave obalnih območij in ogrozilo okoli 360 milijonov ljudi, svarijo, nekatere študije pa napovedujejo kar 67-centimetrski dvig, povzema STA. Vsak centimeter povišanja gladine preti okoli šestim milijonom, ugotavljajo avtorji študije in pojasnjujejo, da mnogi že občutijo posledice dvigovanja in da bo takšnih še mnogo več.


Študija v reviji Nature še navaja, da je polovica stopljenega ledu posledica taljenja ledu na površju, druga polovica pa je posledica večjega taljenja ledenikov, ki jih sprožajo naraščajoče temperature oceanov. Voda v oceanih namreč še nikoli ni bila tako topla, poleg tega se segreva vse hitreje, kar je neizpodbiten dokaz globalnega segrevanja, opozarjajo znanstveniki. Svetovni oceani so največji kazalnik podnebne krize, saj absorbirajo več kot 90 odstotkov toplote, ki ostane na zemlji ujeta zaradi toplogrednih plinov. Zadnjih deset let je bila voda v oceanih najtoplejša v zgodovini merjenj, vsako leto se je segrela še nekoliko bolj kot leto prej.