ATENE – V Grčiji so ponoči prešteli skoraj vse glasove, oddane na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev, izidi pa ostajajo podobni kot v nedeljo zvečer. Velika zmagovalka je Siriza Aleksisa Ciprasa s 35,5 odstotka glasov, Nova demokracija jih je prejela 28,1 odstotka. Ciprasu so sicer za zmago že v nedeljo zvečer čestitali visoki predstavniki EU.
Mandat že danes
Grški predsednik Prokopis Pavlopulos bo Ciprasu še danes podelil mandat za sestavo vlado in ta naj bi bila sestavljena že v vsega treh dneh, napovedujejo v Sirizi. Že v nedeljo zvečer sta Cipras in vodja nacionalističnih Neodvisnih Grkov (Anel) Panos Kamenos napovedala, da bosta ponovno oblikovala koalicijo. Ta bo imela po novem v parlamentu sedem poslancev manj kot doslej, 155 namesto 162.
Sodeč po še ne končnih, a zanesljivih izidih, saj so preštete bolj ali manj vse glasovnice, je Sirizi pripadlo 35,5 odstotka glasov, le slab odstotek manj kot na volitvah januarja. Konservativni Novi demokraciji jih je pripadlo 28,1 odstotka, tretja najmočnejša sila pa s sedmimi odstotki ostaja neonacistična Zlata zora, ki je celo za slab odstotek izboljšala januarski izid. Za absolutno večino v tristočlanskem parlamentu bi Siriza potrebovala okoli 38 odstotkov glasov. Volilna udeležba je bila za Grčijo zelo nizka, dobrih 55 odstotkov.
Številni poznavalci v nedeljo niso mogli verjeti očem, saj so vse ankete in še celo prvi izidi vzporednih volitev, objavljeni takoj po zaprtju volišč, napovedovali tesen boj za zmago med Sirizo in Novo demokracijo, na koncu pa se je izteklo povsem drugače. »Grški narod nam je dal jasen mandat, da se rešimo tega, kar nas zadržuje v preteklosti,« je v zmagovalnem govoru sinoči med drugim poudaril Cipras, a dodal, da jih zdaj čaka trdo delo – ne le zaradi dolžniške, ampak tudi begunske krize.
Odpadniki ostali pred vrati
Da je bila Ciprasova zmaga še bolj »sladka«, Ljudski enotnosti – nekdanjemu levemu krilu Sirize, ki se je poleti zaradi nasprotovanja dogovoru s tujimi posojilodajalci odcepilo in navija za vrnitev Grčije k drahmi – ni uspel niti preboj v parlament, za kar bi potrebovala tri odstotke glasov.
Že v nedeljo so začele v Atene iz Evrope prihajati čestitke zmagovalcu. Prvi mož evroskupine Jeroen Dijsselbloem je izid ocenil kot »močan mandat« volivcev za nadaljevanje reform v Grčiji. »Veselim se hitrega oblikovanja nove vlade,« je še tvitnil in ponovil, da je pripravljen tesno sodelovati z Atenami pri izvajanju ambicioznih reform.
Vodja Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfred Weber je v odzivu ponovil, da mora Grčija zdaj v celoti izpolniti obljube, ki jih je dala poleti v zameno za 86 milijard vreden tretji paket tuje pomoči, ter »sprejeti evropska pravila igre in pot reform«. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, sicer socialdemokrat, je pozval k hitremu oblikovanju trdne vlade, ki bo naredila to, kar je potrebno.
Francoski predsednik Francois Hollande je izide označil kot pomemben uspeh Ciprasa in že napovedal hiter obisk v Atenah. »Grčijo s trdno večino čaka obdobje stabilnosti,« je še menil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Varčevanje in reforme
Nova vlada sicer ne bo imela časa za počitek. Novi parlament, ki naj bi se prvič sestal 1. oktobra, se bo moral takoj spoprijeti z novimi varčevalnimi in reformnimi ukrepi, ki jih zahteva tujina, med drugim s pokojninsko reformo in z dokapitalizacijo bank ter z odpravo kapitalskih omejitev, ki trajajo že od junija. Prezadolžena Grčija denar nujno potrebuje, ne le za izplačilo pokojnin in plač javnemu sektorju, ampak tudi za poplačilo dolgov – že danes namreč zapade nov obrok iz prvega paketa pomoči IMF, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Cipras je sicer v volilni kampanji napovedoval trd boj s posojilodajalci iz EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter izboljšanje pogojev pomoči, na katere je sam pristal julija, a iz Bruslja prihajajo jasna sporočila, da so stvari dogovorjene in da so bila pogajanja končana poleti.
