BRUSELJ – Grčija se je v pogajanjih o novem programu pomoči »borila do konca«, je po kompromisu poudaril grški premier Aleksis Cipras. Doseženi dogovor bo državi po njegovih besedah zagotovil finančno stabilnost in rast. Izstop Grčije iz območja z evrom, t. i. grexit, pa je preteklost.
Cipras je zagotovil, da je v pogovorih dosegel največ, kar je bilo mogoče, in da doseženi dogovor ohranja Grčijo v Evropi. »Zdaj nas čakajo težke odločitve,« njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa. Atene so po besedah premierja zagotovile, da bo dolg prestrukturiran, banke pa bodo imele zadosti kapitala. Ob zagotovilih, da se je z mednarodnimi partnerji trdo boril, pa Cipras napoveduje enako trd boj doma. Sklepe vrha je namreč treba uveljaviti, za kar bo potrebno sodelovanje grškega parlamenta. »Grčija potrebuje globoke reforme,« je bil ob tem jasen.
»Soočili smo se s težkimi odločitvami in globokimi dilemami,« je Cipras dejal o pogajanjih. »Ukrepi bodo neizogibno povzročili recesijske trende, a paket za rast, prestrukturiranja dolga in zagotovljeno financiranje za prihodnja tri leta pomenijo, da je grexit preteklost.«
Merklova: Prednosti je več kot slabosti
Medtem pa se je oglasila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. »Menim, da ima Grčija z njim možnost, da se vrne na pot rasti,« je vidno utrujena povedala po maratonskih 17-urnih pogajanjih v Bruslju. Merklova se zaveda, da bo pot do dokončnega dogovora še dolga in težavna, saj bo treba dogovorjeno še izpeljati v praksi. A dogovor je po njeni oceni dober za obe strani.
Grčija mora zdaj najprej izjemno hitro, do srede, sprejeti ključne javnofinančne in reformne ukrepe s seznama, ki ga je minuli konec tedna poslala evrskim partnerjem. Šele nato bodo o zagonu pogajanj za tretji program pomoči lahko odločali nacionalni parlamenti v tistih državah, kjer je to treba. Pogoj za začetek pogajanj je zelena luč parlamentov v šestih članicah območja evra – Nemčiji, Avstriji, Estoniji, na Nizozemskem, Slovaškem in Finskem.
Merklova bo tako, potem ko bodo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad preverili grško ukrepanje, pozvala bundestag h glasovanju. »Ne vidim smisla, da poslanci prekinejo parlamentarne počitnice brez konkretne podlage za odločanje,« je dejala kanclerka. Dotaknila se je tudi vsebine dogovora. Tretji program pomoči naj bi bil vreden od 82 do 86 milijard evrov, od česar naj bi do 25 milijard evrov odpadlo na dokapitalizacijo bank. V zadnji fazi pogajanj je bil največji kamen spotike poseben skrbniški sklad, na katerega bo Grčija prenesla 50 milijard evrov državnega premoženja in ga nato pod nadzorom institucij posojilodajalcev nadzorovano prodala. Zbrana sredstva naj bi delno namenili za odplačevanje dolga, delno pa v višini okoli 12,5 milijarde evrov tudi neposredno za naložbe v grško gospodarstvo.
Dijsselbloem: Zdaj je na potezi grški parlament
Po načelnem dogovoru o pripravljenosti na začetek pogajanj o novem programu pomoči za Grčijo bo v prihodnjih dneh pozornost usmerjena v grški parlament, nato so na potezi nekateri parlamenti članic območja evra, konec tedna se lahko začnejo pogajanja, končen dogovor je tako oddaljen še nekaj tednov, pa je pojasnil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
Juncker: 'Grexita' ne bo
'Grexita' ne bo, z izidom smo zadovoljni, je po koncu kriznega vrha območja evra v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Luksemburžan je prepričan, da bo grški vladi uspelo uresničiti vse dogovorjene zaveze. V odzivu na očitke javnosti o protigrškem udaru je predsednik komisije spomnil na svoje opozorilo, da bo referendum občutno poslabšal položaj, in pripomnil, da se je njegova napoved izkazala za resnično. A izid tokratnega vrha območja evra je po njegovih besedah kompromis, kar pomeni, da ni ne zmagovalcev ne poražencev. To je »značilen evropski dogovor«, je sklenil.