Ciklon razdejal otočje, zdaj še lakota in bolezni

Že ob prehodu iz 19. v 20. stoletje so zvezde južnega morja vabile neprilagodljive, drugačne in divje (spomnimo se slikarja Gaugina); danes so rajska otočja, ki bodo zaradi dramatičnih okoljskih sprememb morda v že par desetletjih potonila v morje, predvsem za bogatejše in odštekane, ki imajo tam v smaragdnih zalivih, stran od radovednih pogledov, svoje davčne oaze. Enega teh zemeljskih paradižev daleč od ponorelega sveta – otoško državico Vanuatu – je pred dnevi prizadelo morda eno najhujših neurij minulih desetletij. Povzročil ga je ciklon Pam, ki se je dlje krepil sredi Tihega oceana in usodne noči s hitrostjo nad 300 km/h pustošil po otočju.

Ponekod odneslo do 90 odstotkov imetja

Port Vila je prestolnica te majhne otoške dežele, kakšnih 2300 kilometrov vzhodno od avstralske zvezne države Queensland in ne veliko manj oddaljene od znamenitih otokov Fidži, Samoa in države Tuvalu na vzhodu. Že pred dnevi so meteorologi svarili, da se sredi Pacifika zbira eden večjih ciklonov, ki bi lahko ogrozil velike predele v južnem delu tega oceana. In tokrat je dogajanje celo preseglo svarila, katastrofa je najbolj prizadela po morju raztresene otoke nam komaj znane države Vanuatu. Že v nedeljo je bilo spet vse mirno, sonce je posijalo, na prizoriščih pa so se prvim reševalcem ponujali prizori popolnega opustošenja. Ponekod (tudi v prestolnici) je vihar uničil do 90 odstotkov resda pretežno tradicionalnih in montažnih gradenj. Prebivalcem že grozi pomanjkanje hrane. Meteorologi so potrdili, da je veter čez skupino otokov divjal s hitrostjo med 250 in 340(!) km/h. Skrb vzbuja to, da so viharji po svetu (tudi burja v Jadranu) očitno vse močnejši in hitrejši …

Takšne groze ne pomnijo!

Država je majhna, od severa proti jugu je razpotegnjena na okoli 1300 kilometrov, površina znaša 4700 kvadratnih kilometrov, šteje le kakšnih 260.000 prebivalcev na 83 otokih. Je raj za jadralce in Robinzone, skratka vse tiste, ki si želijo miru in vsaj na prvi pogled neokrnjene narave. Tam so sicer navajeni silovitih tropskih viharjev, a česa podobnega po prvem šoku ne pomnijo niti najstarejši prebivalci, saj Pam očitno spada med najmočnejše viharje vseh časov. Doslej so našli okoli 50 trupel in več ranjenih, nihče pa ne upa napovedati končne številke, do torka so reševalci obiskali kakšnih deset odstotkov otočja. Prestolnica Port Vila ima le 50.000 prebivalcev, večina stavb je porušena, razdejanje je popolno – ni toka in telefonskih zvez, ne pitne vode in hrane. Opustošena so polja, živina utopljena, uničene so ceste in mostovi. V vlažnem, vročem tropskem podnebju se širi neznosen smrad. Iz ure v uro narašča nevarnost kužnih bolezni. Prvo je iz Avstralije s tremi vojaškimi transportnimi letali prispelo nekaj deset reševalcev humanitarne organizacije World Vision, ki po videnem vihar primerjajo s tajfunom Haiyanom (sunki do 315 km/h), ki je pred dvema letoma opustošil dele Filipinov in povzročil smrt vsaj 6300 ljudi.

Le nekaj tisoč tujcev

Pam so strokovnjaki uvrstili v ciklon najvišje, pete stopnje. Prihrumel je s severa, na Novo Zelandijo je udaril z manj moči. Na svoji rušilni poti se je znesel še nad Novo Kaledonijo in Salomonskim otočjem. Reševalna akcija je tokrat stekla sorazmerno hitro, najprej je dosegla glavni otok Efate, na območju Vanuatu živi še kakšnih 4000 Avstralcev, Novozelandcev, tam so naseljeni kot turisti, upokojenci ali poslovneži. Otočje, ki velja za davčno oazo, je pod imenom Novi Hebridi od leta 1906 spadalo v francosko-angleško kolonialno unijo, leta 1980 je doseglo formalno neodvisnost v državi. Surovin skoraj ni, domačini staroselci se ukvarjajo z ribolovom, poljedelstvom, največ denarja prinesejo turizem in banke. Po razvojnem indeksu OZN je država na 131. mestu med 187 v statistiki zajetih držav. Pretreseni temnopolti predsednik Baldwin Lonsdale je nemudoma razglasil izredno stanje in na Japonskem potožil, da so »uničene sanje in temelji cvetoče prihodnosti!« Pomoč so mu obljubili v Veliki Britaniji, Franciji, EU in OZN.