ZNANOST

Čigavo je vesolje?

Objavljeno 13. maj 2012 19.48 | Posodobljeno 13. maj 2012 19.48 | Piše: M. R.

Ob napovedih, da bi lahko v prihodnje izkoriščali bližnje asteroide, bogate z redkimi kovinami, se zastavlja več vprašanj.

Postavljanje vesoljskih hotelov ali rudarjenje na asteroidih, ki so blizu Zemlje, se danes morda zdi še nekaj nemogočega. Jutri bo morda drugače. Za to bodo najprej poskrbeli ljudje, ki jih zanima vesolje in ki imajo tudi precej dobro razvit smisel za podjetništvo.

Direktor družbe Space Adventures Eric Anderson in ustanovitelj Mednarodne vesoljske univerze Peter Diamandis, ki sta pred tremi leti ustanovila podjetje Planetary Resources, vsekakor spadata mednje. Njuno podjetje, ki naj bi rudarilo po bližnjih asteroidih, je postalo razvpito pred dnevi, ko so nekateri slavni in bogati ljudje (Larry Page in Eric Schmidt iz Googla, Charles Simonyi iz Microsofta in režiser James Cameron) objavili, da bodo vanj vložili svoj denar. Preden se bo to v resnici zgodilo, bo treba odgovoriti na vsaj nekaj vprašanj. Čigavi so asteroidi, ki krožijo bližje Zemlji kot njen naravni satelit, menda polni dragocenih kovin? Komu pripada zlato, platina in druge kovine s teh vesoljskih objektov?

Projekt Eros

Prve norme vesoljskega prava so določene v pogodbi iz leta 1967 z načeli, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in uporabi vesolja. Sporazum, ki ureja dejavnosti držav na Luni in drugih nebesnih telesih iz leta 1979, dopolnjuje to pogodbo, hkrati pa določa, da so lunarni naravni viri splošno dobro človeštva. Pravniki pravijo, da določbe tega sporazuma niso dorečene, nista pa ga ratificirali niti glavni vesoljski sili – ZDA in Rusija.

Tako ne preseneča, da je leta 2001 Greg Nemitz v imenu ameriške družbe Orbital Development od Nase zahteval, naj jim plača parkirnino za sondo Near, ki je pristala na asteroidu Eros, češ da je to njihova zasebna lastnina. Ameriška vesoljska agencija je zahtevo zavrnila, čeprav je račun za 100 let znašal le 20 dolarjev. Pri tem se je sklicevala na omenjeni sporazum o vesolju iz leta 1967. Leta 2003 je Nemitz od sodišča zahteval odgovor na vprašanje, ali ta sporazum prepoveduje privatno lastnino vesoljskih teles. Ko so mu odgovorili pritrdilno, se je pritožil, češ da brez uradnega spoštovanja privatne lastnine izkoriščanje vesolja ne bo zaživelo. Sodišče je leta 2005 njegovo pritožbo dokončno zavrnilo in mu odreklo pravico do nadaljnjih pritožb.

Čigavi so vzorci z Lune

Na Luni je v 60. letih pristalo šest misij Apollo, na Zemljo pa so skupaj pripeljale za dobrih 314 kilogramov vzorcev. Nasa skrbno hrani te vzorce, poleg tega pa trdi, da so »omejena last ameriškega naroda, namenjena raziskavam, izobraževanju in ogledu javnosti«. Torej je formalnopravno kamenje z našega naravnega satelita last ZDA. V Rusiji je položaj nekoliko drugačen. Robotske sonde, ki jih je med vesoljsko tekmo z ZDA na Luno poslala nekdanja Sovjetska zveza, so na naš planet prinesle manj kot kilogram vzorcev. Del sta si izmenjali obe državi, del pa so jih v Rusiji kupili bogati posamezniki, kar pomeni, da so danes v zasebni lasti.

Vprašanje, čigavi bodo asteroidi, na katerih bodo v prihodnosti rudarile zasebne družbe, ostaja danes brez odgovora. Prav tako ni jasno, kdo bo lastnik dragocenih kovin, ki bodo na Zemljo prišle s tega ali onega asteroida. Res pa je, da bo do takrat preteklo kar nekaj časa in bodo pravniki verjetno že pripravili ustrezne sporazume. Bo to priložnost za nazdravljanje pomembnemu trenutku v zgodovini človeštva? Kdo pa ji bo sploh še lahko nazdravil, je tudi vprašanje za generacije, ki jim zapuščamo ta planet v ne ravno sijajnem stanju.

Prvi vzorci

Asteroid Eros, ki je Zemlji bliže kot Mars, je bil prvi, na katerem je februarja 2001 pristala Nasina vesoljska sonda Near. Bližnjih asteroidov ne obdaja močno gravitacijsko polje, zato bi se lahko astronavti nanje odpravili kar z že preizkušenimi nahrbtniki na raketni pogon. Na Erosu je gravitacija tako šibka, da bi zadostoval že močan odriv za skok z njegovega površja v orbito. Prve vzorce z asteroida je prinesla japonska sonda, ki je leta 2005 pristala na asteroidu Itokava. Ob vrnitvi na Zemljo je satelit junija 2010 ob stiku z atmosfero zgorel, kapsula z vzorci (na fotografiji) pa je uspešno pristala na jugu Avstralije. Okoli Zemlje je več kot 1000 asteroidov, ki so tako dostopni kot Luna. Čigavi so asteroidi, ki krožijo bližje Zemlji kot njen naravni satelit, menda polni dragocenih kovin?

Deli s prijatelji