Chevrolet 
na Ladin pogon

HAVANA – In kaj to pomeni za Kubance? Da bi se po dolgem času lahko zamenjal dotrajan vozni park. A 89-letni Castro se ne da. V kolumni za komunistični časopis Granma je zapisal: »Ničesar nočemo od imperialističnih držav.« S tem je poslal jasno sporočilo, da se, čeprav je leta 2008 zaradi slabega zdravja predal vodenje države v roke svojega brata Raula, ne strinja s stiskanjem (kapitalistove) roke. Precej vode bo verjetno preteklo, preden bo prvi novi ameriški avtomobil zapeljal na Kubo.

Samodržec je s hermetično zaprtim sistemom svojo državo spremenil v muzej klasičnih ameriških avtomobilov, saj je bil otok do šestdesetih let prejšnjega stoletja med največjimi uvozniki avtomobilov iz Detroita. Več kot petdeset križev štejejo nekoč sanjski avtomobili, danes pa so raritete, ki na ameriškem tržišču dosegajo vrtoglave cene. Na ulicah Havane, Santiaga de Cuba, Guantanama in drugih večjih mest je najštevilnejši chevrolet, sledijo mu ford, buick, desoto, plymouth, pontiac, oldsmobil in kakšna cestna križarka v obliki cadillaca. Kuba je nekakšen anahronističen mehurček, v katerega je ujetih več kot 100.000 predelanih ameriških avtomobilskih klasik. Njihovi lastniki so ujeti v časovno zanko, saj tudi tistih nekaj pločevinastih lepotcev, ki se jih je ohranilo v originalni izvedbi, skupaj po večini držijo le še lepilni trak in vrvi. Nadomestnih delov ni bilo zadnjih petdeset let, zato so se lastniki znašli po svoje.

Svoja prevozna sredstva še vedno častijo kot božje relikvije, čeprav je od priznanih oldtajmerjev ostalo le okostje. Duše že dolgo ni več, ko pa je vgrajeni pogonski agregat največkrat iztrgan iz lade ali moskviča. Da, prav ste prebrali. Chevrolete, forde in druge danes po večini poganjajo ruski dotrajani motorji, a tudi kakšen traktorski se najde vmes. Ljudje so uporabili vse, kar jim je bilo pri roki, in sami izdelovali nadomestne dele ter pri tem postali pravi specialisti. Lovci na dragocene oldtajmerje so že večkrat poskušali poiskati kakšno dragoceno cestno redkost, nemalokrat pa so ostali praznih rok. Med obiskom avtomobilskega Galapagosa so uvideli, da cadillac ni več cadillac, da se je preobrazil v nekaj tretjega. Leta 2013 so si Kubanci na referendumu izvolili pravico do nakupa novega tujega avtomobila. Torej vse le ni tako črno, kot je videti? V resnici je še huje. Povprečna kubanska plača je 20 ameriških dolarjev (17 evrov) na mesec, cena novega peugeota 206 pa je po podatkih Havanatimesa znašala 79.000 evrov, medtem ko je treba za model 508 odšteti 230.000 evrov! Cene še vedno odreja vlada oziroma ministrstvo za finance, ki tudi rabljenih uvoženih avtomobilov ne ponuja za drobiž. Fiat punta letnik 2008 cenijo na 25.000 evrov, medtem ko audi A4 letnik 2000 še vedno drži ceno pri 40.000 evrih. Tisti, ki hoče doživeti pravo Kubo v slogu revolucije in se zapeljati po ulicah Havane v starem ameriškem avtomobilu, naj se mu ne mudi, saj se bodo v njih vozili še dolgo.