Čeprav je venezuelski voditelj Hugo Chavez umrl že pred poldrugim letom, je v svoji domovini še vedno silno priljubljen. Članica njegove socialistične stranke Maria Estrella Uribe je šla tako daleč, da mu je v večno slavo prepesnila celo najpogosteje izrečeno krščansko molitev – očenaš, s katero lahko Chavezovi ljubitelji prosijo pokojnega voditelja, naj jih varuje pred zlom kapitalizma.
»Chavez naš, ki si v nebesih, na zemlji, v morju in pri nas delegatih, posvečeno bodi tvoje ime, naj tvoja zapuščina pride k nam, da jo lahko širimo med ljudi tukaj in drugod, naj nas tvoja luč vodi vsak dan,« je deklamirala Uribejeva pred Chavezovim portretom na nedavnem kongresu venezuelskih socialistov. »Ne vpelji nas v skušnjavo kapitalizma, reši nas hudega oligarhije in zločinov šverca, kajti naši so naša domovina, mir in življenje na veke vekov. Amen. Naj živi Chavez!« je sklenila svojo molitev in požela vsesplošen aplavz delegatov.
Posmrtna slava
Hugo Chavez je v Venezueli, posebno v prestolnici Caracas, še vedno prisoten na vsakem koraku: njegovi velikanski portreti krasijo pročelja blokov in jumbo plakate, državna televizija redno predvaja odlomke njegovih slovitih maratonskih govorov, njegovi privrženci pa si radi nadenejo uhane ali obeske s črno-belo umetniško podobo njegovih oči.
Dolgoletni predsednik Venezuele (1999–2013) je s svojimi obsežnimi socialnimi programi in pogostimi napadi na pokvarjeno poslovno elito na svojo stran privabil številne revnejše prebivalce te z nafto bogate južnoameriške države. Marsikdo še zdaj čuti duhovno povezavo z družabnim podpolkovnikom skromnega rodu, ki je rad nosil rdeče majice in se družil z navadnimi ljudmi. Njegovi nasprotniki pa mu očitajo, da je okoli sebe zgradil kult osebnosti, in napadajo njegovega naslednika Nicolasa Madura, da je svojo priljubljenost zgradil na krilih Chavezove slave in preusmeril pozornost državljanov od pomanjkanja osnovnih dobrin, visoke inflacije in rastočega kriminala.
