SEVANJE

Černobil vkovali v jeklo

Objavljeno 01. december 2016 09.10 | Posodobljeno 01. december 2016 09.12 | Piše: U. S.

Največji sarkofag na svetu naj bi preprečil sevanje.

Novi jekleni sarkofag naj bi preprečeval sevanje. Foto AP

V Černobilu so nad ruševine v jedrski eksploziji uničene nuklearke končno namestili največji sarkofag na svetu in zaprli jedrsko rano. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko ga je opisal kot največjo konstrukcijo, ki jo je kdaj ustvaril človek. Ukrajinci verjamejo, da bo 36.000 ton težka jeklena konstrukcija dokončno preprečila uhajanje sevanja iz četrtega reaktorja: visoka je 108 metrov – višja je kot newyorški Kip svobode –, široka 275 metrov in težka kar 36.000 ton, kar je trikrat več kot pariški Eifflov stolp.

»Pozdravljamo nov mejnik v procesu transformacije Černobila kot simbola, kaj lahko dosežemo skupaj z močno, odločno in dolgoročno obvezo,« je v izjavi za javnost povedal predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Suma Chakrabarti. Po podatkih EBRD je konstrukcija stala 1,5 milijarde evrov, pri gradnji, ki je trajala več let, je sodelovalo 10.000 delavcev. Vanj morajo namestiti še opremo za nadzorovanje radioaktivnosti, zračne ventile in protipožarne sisteme, kar naj bi bilo nared do konca leta 2017.

Nov jekleni sarkofag je nadomestil betonskega, ki so ga nad ostanki uničenega reaktorja na hitro zalili kmalu po katastrofi pred tridesetimi leti, ko se je stalila jedrska sredica. Ker je na več krajih puščal, so se mednarodni inženirji odločili za izgradnjo novega, jeklenega, ki naj bi za sto let preprečeval sevanje, obenem pa tudi vdor vode v območje in s tem izpiranje radioaktivnih snovi. Katastrofa v Černobilu velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeštva. Med varnostnim preizkusom sta 26. aprila 1986 ob 1.23 odjeknili eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Nastal je smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Sovjetske oblasti so nesrečo več dni prikrivale, javnost je zanjo izvedela šele, ko so povečano radioaktivno sevanje zaznali na Švedskem. Koliko žrtev je zahtevala nesreča, ni znano: ob eksploziji je umrlo 30 ljudi, iz bližine reaktorja so izselili 115.000 ljudi, posledice sevanja pa so vzele še na tisoče drugih in še danes ogrožajo zdravje prebivalcev; 30-kilometrski pas okoli elektrarne ostaja zaprt, Pripjat, kjer so nekoč živeli uslužbenci elektrarne, ostaja mesto duhov. 

Deli s prijatelji