BRUSELJ – Slovenski premier Miro Cerar je danes v Bruslju ocenil, da bo luksemburška davčna afera oslabila položaj novega predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja in celotne komisije. Ob tem je izrazil upanje, da bodo institucije EU našle ustrezne rešitve v prihodnje ter se z vprašanjem izogibanja davkom ukvarjale pravno in načelno.
Schulz Cerarju pojasnil svobodo komentiranja Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in slovenski premier Miro Cerar sta danes po srečanju v Bruslju izpostavila pomen politične stabilnosti v Sloveniji in nasploh v EU za zagon rasti. V tem kontekstu sta poudarila, da bi morala Evropska komisija čim prej pripraviti 300-milijardni naložbeni načrt. Schulz je izrazil polno podporo Sloveniji in novi vladi ter izpostavil, da je v njihovem interesu, da sta država in vlada uspešni. »Potrebujemo stabilne vlade v stabilnih državah,« je poudaril, saj je to ključno za zagon rasti, za delovna mesta in naložbe, ki jih članice nujno potrebujejo. Cerar je zatrdil, da bo kot premier storil vse za politično stabilnost v Sloveniji, saj Evropa resnično potrebuje stabilnost v vsaki državi in instituciji, da bo lahko uresničevala svoje ideale in cilje.Oba sta poudarila pomen 300-milijardnega naložbenega načrta in da bi morala Evropska komisija čim prej predstaviti konkretne predloge. Cerar je dejal, da ima Slovenija več idej o konkretnih naložbah, in izrazil upanje, da se bo načrt začel izvajati zelo kmalu. Slovenski premier je Schulza obvestil o odločenosti Slovenije, da spoštuje evropska proračunska pravila, da nadaljuje fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme, v dialogu s socialnimi partnerji.Ena od tem, o kateri sta razpravljala, je trenutno vroča razprava o privatizaciji. Schulz je poudaril, da kot predsednik parlamenta ne more in ne želi podrobno komentirati tako kontroverzne notranje teme, a je izrazil optimizem, da je socialni dialog kot okvir privatizacije cilj vlade. Schulz je še poudaril, da sta se strinjala o potrebi po jasnem sporočilu Rusiji – da je popolnoma nesprejemljivo, da stalna članica VS ZN krši mednarodna pravila, da so sankcije upravičene, a da si je treba obenem prizadevati za dialog, saj je Rusija naša soseda, tako da je treba najti način za življenje v miru in konstruktivno sodelovanje.Predsednik parlamenta je komentiral tudi slovensko komisarsko zgodbo. Premier Cerar je tedaj odločno zavrnil nesprejemljiv ultimat evropskih socialistov, ki so ga pozivali, naj za komisarsko kandidatko izbere Tanjo Fajon. Schulz je o tem dejal, da je predlog kandidata privilegij članice, a da politične skupine v parlamentu lahko podajajo svoje politične komentarje. »Oboje je normalno,« je dejal. Evropski parlament se po njegovih besedah ni vpletal v notranje pristojnosti vlade.Cerarjev odziv Schulz razume kot odziv, namenjen posameznim političnim skupinam. Poudaril je tudi, da je Evropski parlament spoštoval predlog slovenske vlade in da so kandidatko obravnavali ustrezno ter da sta se tako parlament kot vlada držala svojih pristojnosti. |
Najprej v parlament
»Izogibanje davkom je resen problem, s katerim se bo treba v prihodnje intenzivno ukvarjati,« je dejal Cerar po današnjem srečanju s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem.
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je pretekli teden javnosti razkril, kako se več sto multinacionalk že vrsto let poslužuje skrivnih davčnih dogovorov v Luksemburgu in si na ta način znižuje davke na dobičke, zaslužene v drugih državah. Efektivna davčna stopnja je bila zanje celo zgolj 0,25-odstotna, države, kjer dejansko služijo denar, pa niso dobile ničesar. Juncker je bil tedaj luksemburški premier. »Vprašanje 'luxleaks', je resno vprašanje in morda tudi problem za Junckerjevo komisijo. Mislim, da bo to oslabilo njegov položaj in položaj Evropske komisije,« je menil Cerar.
Cerarju se je pridružil tudi Schulz
Hkrati pa je dodal, da so zdaj na vrsti Evropski parlament, Evropska komisija in druge institucije, da preučijo to vprašanje. »Upam, da bodo našli resne rešitve za prihodnje in dali znak, da se je treba v prihodnje pravno in načelo ukvarjati s temi vprašanji,« je še menil slovenski premier.
Predsednik Evropskega parlamenta Schulz je dejal, da je na davčni in bančni sistem v Luksemburgu opozarjal že med predvolilno kampanjo kot na enega največjih problemov v EU. Kot je dejal, zdaj čaka na ugotovitve preiskave, ki jo je sprožila tudi Evropska komisija, zato zadeve ne želi podrobneje komentirati.
»A boj proti izogibanju davkom in nepoštena konkurenca med članicami EU sta za Evropski parlament že leta ključen element, s katerim si lahko EU povrne zaupanje državljanov,« je še dejal Schulz in dodal, da se s tem dela velika škoda zaupanju v EU.
Na delu komisarka za konkurenco
Evropska komisija je sicer že pred nekaj tedni začela temeljite preiskave davčnih poslov v Luksemburgu in še dveh državah. To delo zdaj nadaljuje nova komisarka za konkurenco, Danka Margrethe Vestager, ki bo zagotovila, da bodo luksemburški davčni posli v skladu z evropsko zakonodajo, sicer pa lahko od Luksemburga zahteva popravne ukrepe.
Sedanji luksemburški premier Xavier Bettel je že zanikal kakršne koli nepravilnosti. »Luksemburg se drži nacionalnih zakonov in mednarodnega pravnega reda,« je zatrdil. Juncker na drugi strani molči; za zdaj je zatrdil le, da se ne bo neposredno vpletal v preiskave, povezane z njegovo domovino.
V Evropskem parlamentu pa zahtevajo pojasnila, ali so te prakse v skladu z evropsko zakonodajo. Evropski socialisti zahtevajo posebno razpravo o tem na plenarnem zasedanju ta teden v Bruslju.
