ZAGREB – »Dolg hrvaških podjetjih do Ljubljanske banke je veliko večji, kot so veliki devizni prihranki njenih varčevalcev. Ne posojila podjetjem ne devize varčevalcev niso končali v Sloveniji. Ali se vam potem zdi, da mora biti za te vloge odgovorna samo Slovenija?« je povedal slovenski premier Miro Cerar v pogovoru za današnji Večernji list.
Pravi, da zgodba z Ljubljansko banko ni končana
Predsednik slovenske vlade je pojasnil, da so devizni prihranki končali v nekdanji Narodni banki Jugoslavije, jugoslovanski dinarji, ki so jih dobili kot nadomestilo, pa so bili porabljeni na Hrvaškem, v največji meri kot posojila hrvaškim podjetjem.
Potrdil je, da Slovenija pripravlja načrt za izplačila varčevalcem Ljubljanske banke v skladu z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Načrt bodo kmalu predstavili javnosti, a to, kot je dejal, ne pomeni, da bo zgodba končana.
Cerar se sklicuje na Dunajsko pogodbo o nasledstvu bivših jugoslovanskih republik, ki so podpisale, da bodo vprašanja deviznih prihrankov reševale v okviru nasledstva.
»Pričakujemo, da bodo tudi druge države naslednice spoštovale sporazum in se dogovorile za pravičnejšo razporeditev odgovornosti za izplačila deviznih prihrankov. Če takega dogovora ne bo mogoče doseči, bomo razmislili o ustreznih pravnih sredstvih,« je dejal slovenski premier v pogovoru pred njegovim prvim uradnim obiskom na Hrvaškem.
»Slovenija ima in si želi še naprej imeti prijateljske odnose z Rusijo«
V torek se bo v Opatiji srečal s hrvaškim in z avstrijskim kolegom Zoranom Milanovićem in Wernerjem Faymannom. Napovedal je, da se bo v odnosih s Hrvaško izogibal javnemu iskanju odgovornih za slabe prakse iz preteklosti ter da se bo obrnil proti sedanjosti in prihodnosti.
»Seveda je moja dolžnost, da bi se kot predsednik vlade ustrezno odzval na nesporazume in nesoglasja. Ob tem se na splošno najprej zatečem k dialogu, v skrajnjem primeru pa tudi k ustreznim pravnim sredstvom za reševanje sporov«, je izjavil. Izrazil je pričakovanje, da se bo Agrokorjev prevzem Mercatorja pokazal kot razvojna in socialno odgovorna investicija.
Slovenski premier je še ocenil, da umik Rusije iz projekta plinovoda Južni tok ne bo imel velikega vpliva na energetsko varnost Slovenije. Hkrati pa predstavlja spodbudo za iskanje alternativnih virov energije, predvsem obnovljivih, kot tudi za povečanje energetske učinkovitosti. Dejal je tudi, da Slovenija ima in si želi še naprej imeti prijateljske odnose z Rusijo.
Privatizacije Darsa ne bo?
Zavrnil je poročanja slovenskih medijev, da namerava njegova vlada privatizirati Dars. »Vladna koalicija se zavzema za to, da pomembnejši infrastrukturni objekti ne bodo predmet privatizacije. Velik del premoženja Darsa, avtoceste, pa lahko štejemo za temeljno državno infrastrukturo,« je povedal.
Kot velik korak proti konsolidaciji javnih financ pa je ocenil dogovor s sindikati o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju. Dodal je, da ni pristaš drastičnega zmanjševanja števila zaposlenih v državni upravi ter da so kakovostno zdravstvo in šolstvo izjemno pomembni za socialno državo in razvoj družbe.