LJUBLJANA – Premier Miro Cerar meni, da bo referendumska odločitev Velike Britanije za izstop iz EU po verjetnem kratkem obdobju negotovosti mednarodnih trgov vodila v dodatno utrditev EU in spodbudila njeno prenovo. Ta bo po njegovem omogočila, da se bomo s sodobnimi preizkušnjami spopadli učinkoviteje, z več solidarnosti, odločnosti in tesnejše povezanosti.
»Čas je, da se ponovno resno posvetimo naši skupni prihodnosti, predvsem tistim konkretnim elementom v prid našim državljanom, ki nas povezujejo in delajo močnejše,« je v današnjem sporočilu za javnost še poudaril premier, ki spoštuje voljo Britancev, a jo hkrati obžaluje. Izrazil je še prepričanje, da je treba EU ohraniti in še naprej krepiti kot skupnost in projekt spodbujanja miru, sodelovanja, svobode in varnosti.
»Slovenija vsekakor ostaja močno zavezana nadaljnji krepitvi EU,« je poudaril Cerar in dodal, da Slovenija ne pričakuje večjih neposrednih posledic, dolgoročne posledice odločitve pa bodo odvisne od dogovorjene nove oblike sodelovanja Otoka z EU.
Umar: Posredni vplivi Izstop Velike Britanije iz EU bo po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) na slovensko gospodarstvo vplival predvsem posredno, prek nižjega povpraševanja po našem blagu in storitvah ter najverjetnejših negativnih učinkih pri slovenskih trgovinskih partnericah, predvsem znotraj EU. Umar opozarja na nujnost krepitve odpornosti Slovenije proti morebitnim šokom iz tujine. »Neposredni vplivi bodo sicer manjši, vrednost izvoza v Veliko Britanijo na letni ravni znaša okoli 600 milijonov evrov, kar jo med našimi trgovinskimi partnericami uvršča na 12. mesto. Mednarodne institucije pričakujejo, da se bodo gospodarski odnosi med članicami unije in Veliko Britanijo urejali na ravni celotne EU in ne posameznih držav,« so v Umarju poudarili v sporočilu za javnost. Referendumska odločitev po pojasnilih Umarja poleg verjetno kratkotrajnih sprememb na finančnih trgih v širše mednarodno okolje vnaša predvsem gospodarsko in politično negotovost. Mednarodne ustanove ocenjujejo, da bo izstop večletni proces, vsem ocenam pa je skupno, da bodo gospodarske posledice za EU negativne.Pričakovano gospodarsko rast v EU v obdobju 2016–2018 naj bi izstop skupaj znižal za 0,5 do ene odstotne točke. Še bolj kot gospodarska pa je z odločitvijo Velike Britanije za izstop negotova politična prihodnost evropskega prostora. |
Erjavec močno obžaluje
Zunanji minister Karl Erjavec pa odločitev močno obžaluje. Kot je dejal, bo to huda preizkušnja tako za Veliko Britanijo kot tudi za EU. Minister pričakuje, da bo postopek izstopa trajal dlje od predvidenih dveh let, zavzel pa se je, da bi bil čim manj boleč. V okviru EU bo po besedah zunanjega ministra treba opraviti premislek, zakaj se je to zgodilo. Po njegovi oceni je razlog morda tudi v prevelikem poudarku na birokraciji in v oddaljenosti EU od volivcev oz. državljanov. To refleksijo bo gotovo treba opraviti tudi v razpravi pri Evropskem svetu prihodnji teden, je dejal v izjavi za medije v DZ.
Težava: evropski proračun
Postopek izstopa države članice iz EU določa 50. člen lizbonske pogodbe, po njem pa naj bi trajal največ dve leti. Glede na to, da gre za prvi takšen primer, Erjavec pričakuje, da bo izkoriščena možnost za podaljšanje tega obdobja. Velika Britanija sicer ostaja v EU, vse dokler odločitev ni podpisana in ratificirana v vseh parlamentih EU, je opomnil Erjavec in dodal, da je v drugi polovici 2017 predvideno celo predsedovanje Velike Britanije EU. »Pričakovati je, da se bo treba pogovoriti tudi o tem vprašanju,« je poudaril.
Izstop iz EU po besedah Erjavca sicer pomeni tudi manj sredstev za evropski proračun. Slovenija vanj denimo prispeva 0,28 odstotka, Velika Britanija pa 13,27 odstotka. Zato se po napovedi ministra obeta tudi razprava o prihodnjem obsegu proračuna. Erjavec meni, da današnja odločitev britanskih volivcev ne bi smela biti posebej hud udarec za slovensko gospodarstvo. Slovenija ima sicer za okoli 540 milijonov evrov izvoza v Veliko Britanijo, uvoza pa za 356 milijonov evrov.
Zunanji minister se bo popoldne o današnji odločitvi pogovarjal tudi z britansko veleposlanico v Sloveniji Sophie Honey.
