V povsem skomercializiranem in vse bolj virtualnem svetu ne more biti nič več zastonj! Seveda tudi romantika ne. Kamor so desetletja, stoletja romali srečni in zapuščeni zaljubljenci ter meditirali in vzdihovali pod balkonom ali si privoščili dotik čvrstih kovinskih dojk, bodo kmalu, verjetno še pred valentinovim, ob vstopnini v hišo uvedli še pristojbino za pogled na verjetno najznamenitejši balkon sveta. Seveda je govor o Veroni ter Juliji in njenem Romeu. Slavna sta zavoljo v Italijo zaljubljenega Shakespearja, ki je v deželi hrepenenja po radostih juga našel navdih za komedije, drame in tragedije. Njegova žaloigra o večnih nedolžnih ljubimcih je stara pol tisočletja, po obisku sodeč pa še vedno nadvse privlačna in žal tudi še danes kdaj pa kdaj resnična.
Kot druga italijanska zgodovinska mesta je kriza stisnila tudi Verono, srednjeveško lepotico v dvojnem zavoju reke Adiže. Ker v mestnih in deželnih blagajnah ni cvenka, je treba še več iztisniti iz znamenitosti, ki so tod rasle kot gobe po dežju. Hiša v Vii Capello 10 nedaleč od živahne Piazze delle Erbe prav v jedru starega mesta je ob drugih veronskih znamenitostih kot nalašč za zaslužek. Tako so se mestni očetje odločili, da bo za obisk oziroma pogled na sloviti balkon treba odšteti dodatna 2,5 evra, saj vstopnina za ogled hiše že stane šest evrov. Kaj je to v primerjavi z dejstvom, da je na tem kupu kamenja eterična Julija v mesečini čakala, da se bo njen ljubi, ki zmore, povzpel po krepkem bršljanu v vrtoglavo višino, da bi opazovala zvezde, prisluhnila skrivnostnim glasovom noči in v jutranjem mraku prepoznala petje ptic. Verjetno se je kaj podobnega tod res dogajalo, čeprav Romeo in Julija nista resnični osebi.
Na dvorišču se gnete zaljubljencev
Hišo legendarnih ljubimcev obišče vsaj dva milijona ljudi na leto, ne moti jih, da je balkon v Casa di Giulietta na ozkem dvorišču kamnita kulisa, nastala šele v 18. stoletju iz klesanih ostankov pri gradnji mestnih hiš, palač, kipov in spomenikov. Očitno so že takrat merili na trajen zaslužek, saj mladi in stari po vsem svetu v vseh dobah radi verjamejo utvaram in pravljicam, tudi če jih soočijo z neprijetnim vprašanjem, le kaj bi se zgodilo z upornima pubertetnikoma, če bi ostala živa in se ljubila in prenašala več let.
Res je, da zgodba ni povsem izmišljena, Shakespeare jo je odkril v starih angleških kronikah, sledi pa so vodile v mesto okrutnih Scaligerijevih. V izvirniku se Julija znajde le ob oknu, ker balkoni takrat tod še niso bili običajni, kdo si ga je izmislil, ni znano. Sploh je hiša, v kateri ni prav veliko videti, današnjo podobo dobila šele v prejšnjem stoletju, kriv pa naj bi bil ameriški film iz leta 1936. V tragediji se odvija in zapleta stara, verjetno večna zgodba o ljubezni, sovraštvu in prepovedih, takrat med plemiškima družinama Kapuletov in Montegov. Zgodba je navdušila in navdihnila še mnogo znanih literatov, slikarjev in kiparjev ter glasbenikov, med najbolj znane in priljubljene mojstrovine spadata baleta Čajkovskega in Prokofjeva.
Italijani imajo talent
Italijani so mojstri ustvarjanja in prodaje legend in mitov, tudi za Romea in Julijo so v Veroni našli odlična prizorišča, skrivnostno samostansko grobnico in dvorišče z balkonom, ki je dostopno le skozi mračno in skrivnostno ozko preddverje. Na tesnem prizorišču se v veliki gneči radi zadržujejo tudi žeparji in podobni nepridipravi. Stene so prekrite z grafiti in sporočili, na dvorišču stoji Julijin kip, ki so ga roke navdušencev precej spolirale, da se dojki svetita, kot bi bili iz zlata. Tu so pred desetletji začeli modo z lističi želja – letters to Juliette – in ključavnicami večno zaljubljenih, ki jih danes srečamo skoraj na vsakem koraku. Seveda ne manjka dobro založena trgovinica s spominki, tudi z miniaturami iz drugega prizora in druge scene, ko Romeo dahne, da bi želel biti njen ptič. Občinarji opravičujejo, da je davek na balkon posledica neodgovornega ravnanja obiskovalcev, ki kljub nujnim prošnjam ne nehajo čečkati po zidovih, se vzpenjajo na spomenik in poskušajo kot Romeo plezati po visokem zidu. Že dolgo se nežne duše ne zadovoljijo z zamaknjenim opazovanjem, kljub navalu in živžavu ostaja Julijin balkon pravcata oaza blaženih v ponorelem svetu …
