LJUBLJANA – Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je izrazila skrb pred potencialnim širjenjem smrtonosnega virusa, ki ga doslej pri ljudeh niso poznali in se prenaša s človeka na človeka! O večini okužb z novim koronavirusom (NCoV) poročajo z Bližnjega vzhoda, a ni omejen le na tisto območje, saj o okužbah poročajo tudi iz Evrope. Francoske zdravstvene oblasti so sporočile, da je zbolel še en moški, najverjetneje ga je okužil sobolnik – bolan je 50-letnik, ki je delil bolnišnično sobo s 65-letnikom, ta je zbolel po vrnitvi iz Dubaja. Od septembra lani je zbolelo 34 ljudi, med njimi jih je 18 umrlo. Oboleli so večinoma iz Savdske Arabije in Jordanije, virus pa se je razširil tudi na Otok, v Nemčijo in Francijo. »Najbolj skrbi dejstvo, da se virus lahko prenaša s človeka na človeka, ki so v tesnejših odnosih. Tak prenos za zdaj sicer ostaja omejen na manjše skupine in za zdaj ni dokazov, da ima zmožnost prenosa v večji skupnosti,« je sporočil SZO.
Smo torej na pragu nove epidemije?
»Do zdaj obstaja zelo malo informacij o prenosu, inkubacijski dobi, kužnosti, rezervoarjih, poteh prenosa in trajanju izločanja virusa pri okuženih osebah. Čeprav gre očitno tudi za prenos s človeka na človeka, je tveganje za okužbo pri stikih z bolnikom ocenjeno kot zelo nizko. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje državam članicam, da so pozorne na pojav težkih akutnih oblik pljučne bolezni ali drugih nenavadnih vzorcev pojavljanja akutnih respiratornih obolenj. Ocenjujejo, da je tveganje za javno zdravje v tem trenutku nizko, in ne priporočajo omejitve potovanj ali blagovnega prometa,« so nam povedali na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) RS.
Virus je že na stari celini, se lahko z njim soočamo tudi v Sloveniji?
»Tveganje za okužbe je za prebivalce Slovenije nizko,« pravijo na IVZ. »Tveganje je lahko večje pri ljudeh, ki potujejo na območja, kjer so poročali o okužbi z virusom oziroma kjer se je prenesla okužba,« so še povedali. Virus spada v družino Coronaviridae in v beta genetsko skupino, kamor se uvršča tudi sars (hudi akutni respiratorni sindrom), ki se je prvič pojavil v Aziji leta 2003, se razširil v 30 držav, zbolelo je 8000 ljudi, 916 jih je umrlo. »Nov koronavirus je zelo podoben sarsu, za okužbo z njim je zelo dovzeten človeški bronhialni epitel. Poleg tega se tako kot drugi koronavirusi zelo spretno izogne naravnemu imunskemu odzivu, čemur sledi okužba. Pri večini bolnikov so opažali simptome hudega akutnega respiratornega obolenja s povišano telesno temperaturo, kašljem in težavami pri dihanju. Pri nekaterih bolnikih se je pojavila tudi odpoved ledvic,« so pojasnili na IVZ RS.
Njegov vir ni znan, strokovnjaki predvidevajo, da izvira v netopirjih, njegovi gostitelji pa so lahko tudi opice, pujsi in celo zajci. Bolezen se hitro širi po telesu. Za okužbo so značilni visoka vročina, kašelj in simptomi hude dihalne stiske, NCoV lahko povzroči pljučnico, pri mnogih se pojavi odpoved ledvic. Specifičnega zdravljenja ni, prav tako ni cepiva, so povedali na IVZ. Nedavne raziskave so pokazale, da skrivnostni koronavirus, ki so ga identificirali pred osmimi meseci, hkrati napade več organov v telesu. Mikrobiolog Yuen Kwok Yung iz Hongkonga pravi, da bi lahko virus, če je mutiral, povzročil smrtonosno pandemijo: »Celice ubija hitro, lahko bi bil precej bolj kužen kot sars.«
Zbolevajo moški
Večina doslej okuženih so starejši moški, pogosto z drugimi boleznimi. Strokovnjaki ne vedo, ali se bo vzorec sčasoma spremenil. Prav tako ni znano, kolikokrat lahko človek zboli za blago obliko bolezni. Zdravstveni strokovnjaki niti ne vedo, kako se virus širi, mogoče je, da so za to krivi kužni izločki pri kihanju in kašljanju, je pa že jasno, da se lahko prenaša s človeka na človeka. Strokovnjaki menijo, da ni močno nalezljiv, saj bi v tem primeru zbolelo več ljudi. Koronavirusi so precej krhki, zunaj telesa preživijo le en dan, uničijo jih že običajni detergenti in čistila. Največja globalna skrb je možnost širjenja novega virusa po svetu, za zdaj znanstveniki še nimajo dokaza, da lahko povzroči pandemijo. Zdravniki še ne poznajo najboljšega načina zdravljenja obolelih, tisti z oteženim dihanjem potrebujejo bolnišnično oskrbo. Ker še ni znano, kako se lahko okužimo, je težko govoriti o zaščiti, a preventivni ukrepi vendarle obstajajo: vzdrževati je treba dobro higieno rok ter se izogibati stiku z vsemi, ki imajo simptome bolezni. Strokovnjaki še ne vedo, od kod izvira virus; morda je posledica mutacije obstoječega virusa, lahko pa gre za infekcijo, ki je doslej krožila med živalmi, zdaj pa je preskočila na človeka.
