Čakajoč na invazijo velike vzhodne sosede

Pod rafali strojnice se bledi in izmučeni estonski vikend bojevniki prebijajo čez zadnjo oviro: zid gradu Narva, ki gleda na njihovo močno in zastrašujočo sosedo Rusijo. Naboji, ki so pokali ob zasneženi obali reke Narva, ki ločuje Estonijo od Rusije, so bili sicer slepi, a volja prostovoljcev, ki so sodelovali na »vojaških« vajah z imenom Utrijski napad, ki jo v članici Nata prirejajo v čast bitki za Utrio med estonsko vojno za neodvisnost leta 1919, je bila jeklena.

Ruth Maadla, natakarica, ki vikende preživlja kot prostovoljka v estonskih paravojaških enotah, je novinarjem francoske tiskovne agencije AFP povedala, da bi z veseljem dala življenje za obrambo svoje domovine, male baltske državice z 1,3 milijona prebivalcev. Oblečena v belo maskirno uniformo, z naglavno svetilko in velikim nahrbtnikom je 29-letnica, ki je ravnokar končala brutalni 90-kilometrski marš skozi zasneženo pokrajino, dobre volje, in to kljub umazaniji in bolečim žuljem na nogah.

V strahu pred Rusijo

Estonce je, podobno kot številne druge Vzhodnoevropejce, močno zaskrbelo, ko si je Rusija leta 2014 priključila polotok Krim in nato podprla proruske separatiste v Ukrajini. Olja na ogenj njihovega strahu je prilil (tedaj še) ameriški predsedniški kandidat Donald Trump, ko je dejal, da bodo ZDA dvakrat razmislile, preden bodo šle branit vzhodnoevropske zaveznice v Natu. Vse to je v kombinaciji z ruskim rožljanjem orožja, predvsem v ruski eksklavi Kaliningrad, na vzhodu Evrope, ki je bil dolga desetletja pod rusko nadvlado, obudilo svojevrstne vaške straže.

Število pripadnikov paravojaških enot Kaitseliit (kar pomeni obrambna liga) v Estoniji, ki je bila do leta 1991 del Sovjetske zveze, se je v zadnjih dveh letih povečalo za desetino: zdaj imajo 16.000 članov, če pa zraven prištejemo še ženske in otroške enote, pa kar 25.600. Organizacija je tako postala pomemben obrambni dejavnik v državi z le 6500 vojaki, od katerih je polovica nabornikov. Zanimivo pa je, da so enote Kaitseliit v svoje vrste pritegnile tudi etnične Ruse, ki sestavljajo četrtino estonskega prebivalstva.

Za domovino

Poveljnik estonske obrambne lige, brigadni general Meelis Kiili, paravojaške enote opisuje kot »zelo pomemben odvračalni dejavnik«, ko gre za Rusijo. »Vloge navadnih državljanov, ki si želijo braniti domovino, ne smemo podcenjevati,« je Kiili povedal izmučenim prostovoljcem. Med njimi so številni nekdanji naborniki, vedno več pa je navadnih civilistov, kakršen je 30-letni Sille Laks, strokovnjak za spletno varnost iz Talina, ki je v zadnjih treh mesecih opravil 400 ur (para)vojaškega usposabljanja: »Gre za mojo domovino.«

V najslabšem primeru bi Rusija gladko prodrla v Estonijo, a s pomočjo paravojaških enot bi državica pridobila nekaj časa, da bi prišla zavezniška pomoč, pravi Kristi Raik, strokovnjak za varnost Baltika na finskem inštitutu za mednarodne zadeve, pri čemer poudarja, da je invazija v tem trenutku skoraj nemogoča, čeprav so tako Rusija kot ZDA prav v tem delu Evrope okrepile svojo vojaško prisotnost.