BRUSELJ – Finančni ministri držav na območju evra so po približno desetih urah pogajanj v Bruslju dosegli politični dogovor o programu pomoči za Ciper, ki bo znašala do deset milijard evrov, je povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Ključni element dogovora je izredni ukrep – posebni davek na bančne vloge, ki že dviga veliko prahu.
Za depozite, nižje od 100.000 evrov, 6,75-odstotni davek
Ker so izzivi na otoku »izjemni«, so potrebni »nekateri edinstveni ukrepi«, je ob naznanitvi dogovora nemudoma izpostavil Dijsselbloem. Zaradi velikosti ciprskega bančnega sektorja, ki je več kot petkrat večji od bruto domačega proizvoda države, in s ciljem pravične porazdelitve bremena je potreben poseben davek na bančne depozite, je pojasnil. Za depozite, nižje od 100.000 evrov, bo veljal 6,75-odstotni davek, za depozite, višje od 100.000 evrov, pa 9,9-odstotni davek.
Ta ukrep naj bi po Dijsselbloemovih besedah prinesel 5,8 milijarde evrov, kar je približno 33 odstotkov ciprskega BDP.
Za uveljavitev davka so pristojne ciprske oblasti, ciprski parlament naj bi zakon o tem sprejel ta konec tedna. Ko se banke odprejo, bo obdavčena vsota odšteta z računa, do takrat pa bo zamrznjena, je pojasnil član izvršilnega odbora Evropske centralne banke Jörg Asmussen. V ponedeljek je sicer na Cipru praznik, tako da so banke zaprte, a to je normalen praznik, tako da zaprtje bank v ponedeljek ni povezano s programom pomoči, je še pojasnil Asmussen.
Bo denar pobegnil iz bank?
Ta ukrep, ki je posledica skrbi, povezanih s slovesom otoka, da je davčna oaza in zatočišče pralcev denarja, je že takoj dvignil veliko prahu in bojazen pred odlivom denarja iz bank. Prav zaradi nevarnosti množičnega dvigovanja denarja iz bank naj bi evroskupina tudi pohitela z izrednim sestankom, čeprav si je zadala, da bo program pomoči Cipru dorekla do konca meseca.
»Odtok depozitov je bil do zdaj pozorno spremljan in enako bo tudi v prihodnje,« je v povezavi s tem dejal Dijsselbloem. V odzivu na očitke o »kaznovanju« Cipra z ukrepi, ki jih ni bila deležna nobena od dosedanjih štirih prejemnic pomoči, pa je ponovil, da je velikost ciprskega bančnega sektorja pač »poseben problem, ki ga je treba nasloviti s posebnimi ukrepi«.
Ciprski finančni minister Michalis Sarris je pojasnil, da bodo tisti, ki jih bo udaril davek na depozite, dobili delnice v svoji banki v enaki vrednosti. Pogoj za pomoč je tudi zvišanje davka za podjetja z 10 odstotkov na 12,5 odstotka.
To bo prvi program pomoči iz Evropskega mehanizma za stabilnost, je pojasnil njegov šef Klaus Regling. Ciper je peta država z območja evra, ki bo prejela mednarodno finančno pomoč. Pred njo so morale zanjo zaprositi Grčija, Irska, Portugalska in Španija.
