BRUSELJ – Vseh 28 članic EU je doseglo dogovor o kratkoročni, premostitveni pomoči Grčiji s sedmimi milijardami evrov iz evropskega proračuna, mehanizma za finančno stabilnost EFSM, je sporočil podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro. To pomoč bo Grčija dobila do ponedeljka, je še povedal.
Novico so potrdili tudi v Svetu EU, ki združuje članice unije. Posojilo z natančno vrednostjo 7,16 milijarde evrov bo zapadlo v treh mesecih in bo izplačano v enem ali dveh obrokih, so pojasnili v tiskovni službi sveta.
To posojilo bo Grčiji omogočilo, da poravna okoli dve milijardi evrov zaostalega dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in zaostali dolg do grške centralne banke ter da plača 4,2 milijarde evrov dolga Evropski centralni banki (ECB), ki zapade v ponedeljek.
Govorka komisije Mina Andrejeva je sicer že v četrtek popoldne po twitterju sporočila, da je 19 članic območja evra z devetimi članicami brez evra doseglo dogovor o premostitveni pomoči do sredine avgusta, a postopek sprejemanja odločitve v svetu se je dejansko končal šele danes popoldne.
Članice unije brez evra so zahtevale jamstva, da v primeru črnega scenarija, če dogovora o tretjem programu pomoči Grčiji ne bi bilo, denar iz evropskega proračuna ne bo izgubljen.
Dosežen je dogovor o dveh vrstah jamstva, je pojasnil Dombrovskis. Posojilo je zavarovano z obstoječimi sredstvi iz naložb nacionalnih centralnih bank območja evra v grške dolžniške vrednostne papirje (ANFA) in z dobički iz grških obveznic v lasti ECB (SMP). Poleg tega je po komisarjevih besedah zavarovano tudi v okviru samega evropskega proračuna, saj lahko v primeru najslabšega scenarija Grčiji odvzamejo zanjo predvidena evropska sredstva in z njimi pokrijejo luknjo.
Konec plačilne nesposobnosti
Ta kratkoročna, premostitvena pomoč bo preprečila razglasitev Grčije kot plačilno nesposobne zaradi neporavnanih finančnih obveznosti do ECB in pomagala državi preživeti do zagona tretjega programa pomoči, ki naj bi bil dogovorjen do sredine avgusta.
Institucije upnikov (Evropska komisija, ECB in IMF) so danes od finančnih ministrov držav v območju evra dobile zeleno luč za začetek pogajanj o novem programu pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.
Triletni program bo vključeval memorandum o soglasju, v katerem bodo podrobno opredeljeni pogoji za finančne obroke, in pogodbo o posojilu oziroma dogovor o finančni pomoči. Po trenutnih ocenah institucij bi Grčija v prihodnjih treh letih potrebovala od 82 do 86 milijard evrov.
Drugačen pristop grške vlade
Podpredsednik komisije ni želel postavljati roka za dogovor. Poudaril je, da je dogovor vsekakor zaželen do sredine avgusta, a obenem opozoril, da štirje meseci niso bili dovolj za podaljšanje drugega programa. »Zdaj smo sicer priča spremembi pristopa grške vlade,« je dodal.
Dombrovskis je tudi spomnil, da mora Grčija do srede sprejeti drugi niz reform, ki vključuje prenos evropskih pravil o reševanju bank v nacionalno zakonodajo ter sprejetje zakona o pravdnem postopku s temeljito reformo civilnega pravosodnega sistema. Nasploh je izvajanje vseh sprejetih reform po njegovih besedah ključno za nadaljnjo pomoč državi in uspešno izvedbo vseh procesov.
Vprašanje lajšanja ogromnega dolga, ki je vreden 180 odstotkov bruto domačega proizvoda Grčije ali 320 milijard evrov, bo po besedah podpredsednika komisije zagotovo del pogajanj o tretjem programu, saj IMF vztraja pri ureditvi tega vprašanja.
Vrh območja evra je v izjavi, sprejeti v ponedeljek zjutraj po maratonskih pogajanjih, obnovil zavezo evroskupine iz novembra 2012. Ta predvideva, da se v primeru izvajanja zahtevanih reform prouči možnosti za prestrukturiranje grškega dolga, na primer s podaljšanjem moratorija na odplačilo glavnice in roka zapadlosti posojil. Zavrnil pa je možnost nominalnega odpisa dolga.
O podrobnostih Dombrovskis ni želel govoriti, češ da komisija ni upnica, tako da morajo te odločitve sprejeti članice območja evra, je pa izpostavil, da je treba v razpravi o tem vprašanju upoštevati tudi stroške odplačevanja grškega dolga.
Posojila članic območja evra namreč po njegovih besedah trenutno ne bremenijo grškega dolga, saj velja do leta 2020 moratorij na obresti na posojila, do leta 2023 pa moratorij na glavnico. Trenutno so stroški odplačevanja zapadlih dolgov v primeru Grčije nižji kot v primeru Portugalske ali Italije, je izpostavil.
