Britanski mlekarji se ne dajo

LONDON – Samopostrežne trgovine in supermarketi so skoraj izbrisali mlekarje, ki so celim generacijam Britancev dostavljali mleko do hišnega praga. Zdaj jih na Otoku vztraja le še nekaj tisoč. A morda bodo prav supermarketi s svojo sterilno in industrijsko ponudbo odgovorni tudi za njihovo vrnitev. Raznašalci mleka so v tradicionalno mlečno ponudbo vključili druge domače izdelke in začeli s pridom izkoriščati sodobno tehnologijo.

Brez spleta ne bi šlo

»Splet nam je dal nov zagon in nas pripeljal v 21. stoletje. Prihodnost je spet videti svetla,« pravi 57-letni Neil Garner, ki so ga stranke podjetja Milk and More (Mleko in še več), največje dostavljalske družbe v Britaniji, izbrale za mlekarja leta. Neil razvaža mleko do hišnega praga že od leta 1994. »Zdaj ne grem več do toliko vrat. A strankam, ki nam še zaupajo, dostavljamo veliko več izdelkov kakor včasih,« pojasnjuje. Milk and More svojim strankam ne dostavlja le tradicionalnih sestavin za angleški zajtrk, kot so mleko, čaj, kruh, maslo, jajca in slanina, ampak tudi marmelado, brusnični sok, hrano za hišne ljubljenčke, krompir, toaletni papir ter celo hrano za ptice in kompost.

Leta 1989 se je kar 89 odstotkov vsega mleka v Britaniji dostavljalo na dom. V zadnjem desetletju starega tisočletja so veliki trgovski centri in verige supermarketov ta delež zbili na 30 odstotkov, leta 2015 pa je mleko, dostavljeno na dom, predstavljalo le še 2,8 odstotka vsega prodanega mleka oziroma 154 milijonov litrov.

Hitro in točno

Neil Garner zdaj šest dni na teden razvaža mleko in preostale izdelke na dom v St. Albansu, majhni skupnosti severozahodno od Londona. Raznašalci mleka se vsako jutro zberejo okoli druge ure , da v svoja dostavna vozila (tudi električna, da ne budijo svojih kupcev) naložijo zaboje s pollitrskimi steklenicami mleka. Neil vsako jutro še pred zoro obišče od 200 do 250 strank, in to v vsakem vremenu. »Ne sneg, ne dež, ne led, ne poplave me v zadnjih 22 letih še niso ustavili,« ponosno poudari. Mleko in druge dobrine dostavlja tako do samostojnih hiš in blokov kakor tudi v podjetja in šole.

Nekatere stranke na vratih še vedno puščajo obvestila, kaj želijo, a velika večina jih stvari naroča prek spleta. »To je pot v prihodnost. Spletni nakupi so pritegnili mlajše stranke,« pravi Neil. Pol litra mleka v tipičnem britanskem supermarketu stane okoli pol funta (okoli 65 centov), pri Milk and More pa 81 penijev (dober evro). »Ni prav veliko stvari, ki jih lahko na spletu naročiš ob devetih zvečer in jih dobiš na dom že čez nekaj ur,« dodaja Neil Garner. »Skrivnost uspeha je v točnosti.«