Britanske klobasice na Dunaju

Avstrijci so ponosni na svoje klobase in kljub široki ponudbi prigrizkov z vsega sveta ostajajo zvesti tradicionalnim klobasam, klobasicam in hrenovkam. A to ni ustavilo Britanca Richarda Holmesa, da Dunajčanom ne bi začel ponujati klasičnih britanskih klobasic, ki jim na Otoku pravijo tudi bangers (petarde). »Za to sem se odločil, ker sem resnično pogrešal domače britanske,« pravi 31-letnik. »To in ribe, predvsem polenovke.«

Holmes zdaj na Dunaju proda čedalje več ročno izdelanih klobasic, ki jih je poimenoval britwurst, predvsem restavracijam, trgovinam in na tržnicah – prodreti mora le še na tipične avstrijske stojnice oziroma würstelstande. A čeprav je s svojim modro-belim predpasnikom videti kot tradicionalen britanski mesar, pravi, da je bil njegov pohod na Dunaj precej naporen. Najhujša je bila avstrijska birokracija. »Pravila morajo biti, a toliko dela, kot sem ga imel z njimi, je bilo skoraj preveč. V nekem trenutku sem že skoraj obupal,« se spominja Holmes, medtem ko melje kose svinjskega plečeta, ki njegovim klobasicam daje potrebno sočnost.

V Avstriji ne more kar vsakdo prodajati klobas. Oblasti so zahtevale pisne dokaze, da Holmes ve, kaj dela. Zato je šel nazaj v Anglijo na tečaj izdelovanja klobas in se vrnil s 50 kilogrami klobasic – in certifikatom. Ko je pridobil dovoljenje za poslovanje, je šel še k »vrhovnemu mesarju na Dunaju«, ki po njegovih besedah ni imel pojma o britanskih klobasah, zahteval pa je le, da ne bo hodil v zelje domačim mesarjem in ne bo izdeloval klasičnih avstrijskih klobas.

A tega niti nikoli ni nameraval. Poleg tipičnih britanskih klobasic Holmes dela tudi na novih okusih in v svoje mešanice mesa dodaja številne dodatke in začimbe, od pistacij do pekočih paprik. Kakor pravi, njegov cilj ni ponujati poceni britanskih klobasic, ampak kakovostne izdelke iz naravnih sestavin. »Če se ustavite pri würstelstandu, ne veste, od kod prihaja meso, industrijske klobasice v trgovinah pa imajo vse mogoče aditive,« pravi Richard Holmes. V svoje britwurste zato daje le meso lokalnih prašičev proste reje, ki jih v sloviti dunajski mesnici Hödl zakoljejo in po njegovih receptih spremenijo v klobase.

Vsako soboto se Holmes odpravi na dunajsko karmeličansko tržnico, kjer v družbi tradicionalnih avstrijskih mesarjev ponuja britanske klobasice. In posel cveti. V Avstriji sicer živi le okoli 10.000 britanskih državljanov in kakšnih tisoč Ircev, med njimi tretjina na Dunaju, tako da ne more računati le nanje. Dejansko je večina njegovih strank Dunajčanov. »Ne uporablja nobenih aditivov, njegove klobase niso industrijsko, ampak ročno izdelane, poleg tega pa ima še zanimive kombinacije. Naravnost fantastične so,« pove Nilufar, ena od njegovih rednih strank. »Britanske klobasice imajo popolnoma drugačen okus in strukturo od nemških in avstrijskih. In vsi poznamo sloviti angleški zajtrk, ki ga ni brez klobasic. Našel je svojo nišo,« dodaja še eden od Richardovih kupcev Markus. A vsi niso tako navdušeni. »Britanska hrana? Ne, hvala!« odločno pove eden od mimoidočih.