Brezbrižnost, pohlep in donosni posli s smrtjo

V dunajskem Naravoslovno-zgodovinskem muzeju (NZM), eni najstarejših in najbogatejših tovrstnih institucij na svetu, je še do konca aprila na ogled nadvse zanimiva, za mnoge tudi sporna razstava, ki so jo v sodelovanju z WWF oblikovali iz depojev vsebinsko nadvse bogate hiše. Muzej so odprli leta 1889, saj se je Habsburžanom po desetletjih ekspedicij, v katerih je v posadkah od Arktike do Ognjene zemlje sodelovalo tudi precej Slovencev, nakopičil vsebinsko in količinsko izjemen material. Do danes je muzej zbral več kot 30 milijonov eksponatov in dokumentov, ki si jih ogleda pol milijona ljudi na leto. V 39 razstavnih dvoranah je ob redkih ali izumrlih živalih, kot je denimo 200 let stara morska krava, imenitno ohranjenih okostjih dinozavrov, največji zbirki meteoritov (vključno s tistim z Marsa) na ogled še 25.000 let stara in znamenita willendorfska Venera, v raziskovalnem centru pa dela več kot 60 strokovnjakov.

Izumiranje vrst je nujnost

Življenje na modrem planetu je verjetno staro več kot milijardo let, do danes je človek prepoznal pet velikih in usodnih obdobij izumiranja vrst, glavni vzrok so bile dramatične geološke preobrazbe, zadnjo apokalipso pa je verjetno povzročil udarec orjaškega meteorita v dobi krede. Izumiranje živalskih in rastlinskih vrst je naravno in nujno, doslej je bilo izbrisanih od 70 do 90 odstotkov vseh. Današnje stanje je skrb vzbujajoče, ker je hitrost umiranja vse večja, vsak dan izgine vse več vrst, res pa je, da sploh še ne poznamo in prepoznamo vsega bogastva na našem planetu, predvsem oceanske globine skrivajo veliko presenečenj. Čeprav smo priča velikemu prepiru med strokovnjaki in poznavalci glede na naš prispevek v tem dogajanju, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da je človek prvič v zgodovini (če odmislimo, da je že v antiki s požiganjem in krčenjem gozdov v Sredozemlju ustvaril velike kamnite puščave) močno vsaj soodgovoren za trenutno veliko umiranje.

Resnično neodgovorno početje

»Če ste danes zajtrkovali, nakrmili štirinožnega ljubljenčka in morda še vklopili pralni stroj, ste zanesljivo prizadeli delček deževnega pragozda,« je poskušal Christian Köberl na odprtju razstave oktobra lani nazorno ilustrirati tematiko razstave NZM. Ste denimo vedeli, da je okoljsko sicer neoporečno palmovo olje s 54 milijoni ton na leto po sojinem olju najpogosteje proizvedeno posebno rastlinsko olje, ki ga najdemo skoraj v vsakem drugem izdelku na policah nakupovalnih središč, veliko v kozmetiki in drugih luksuznih izdelkih? Palme oljarice že dolgo sadijo v neskončnih nasadih, za takšne okolje ubijajoče monokulture vsak dan padajo tisoči hektarjev za atmosfero nadvse pomembnega deževnega gozda, ki dokazano velja za najdragocenejša pljuča zelenega sveta. In z gozdom izgine še vse, kar živi v njegovem ekosistemu. In še tretji primer: v hladilnih skrinjah trgovin ponujajo ribe z vseh koncev sveta, a nihče ne pomisli, da za en kilogram zdravih specialitet umre 20 kilogramov morskih psov, delfinov in želv, ki se zapletejo v mreže in jih poškodovane ali mrtve zmečejo nazaj v valove. Med njimi je vsako leto tudi približno 300.000 delfinov in kitov. Tej pošastni dokumentaciji je namenjena razstava Posel s smrtjo – zadnje umiranje vrst.

Depoji skrivajo veliko

Okoljevarstveniki obtožujejo, da gre za največje in najhitrejše izumiranje v vsej zemeljski zgodovini, trditev dokumentirajo na 550 kvadratnih metrih razstavnih površin, ki so urejene in razdeljene v vsebinske sklope kot Ubijajoči luksuz, Ropanje morja, Zastrupljanje okolja, Lov – zabava ali čiščenje narave itd. Precejšen del je namenjen zgodovini, že zdavnaj izumrlim vrstam, ki jih poznamo le iz pripovedovanja in podob. Predstavijo nam izumrlega ptiča doda, gorile, tigre, slone in nosoroge pa tudi žabe ali navadne poljske rovke, ki so prav tako ogroženi. Posebno žalostno poglavje je trgovina z redkimi in dragocenimi živimi živalmi ali trofejami. Na seznamu znanih in bogatih tega sveta, ki si še privoščijo safari z lovom na velike zveri, najdemo tudi španskega kralja Juana Carlosa, ki kot v posmeh velja za skrbnika naravne dediščine. Na Dunaju so eksponate dobili iz svojih kletnih depojev, saj je tam shranjenih približno 70.000 objektov z vseh celin. Nekaj je tudi prepariranih zveri in zaščitenih živali, ki niso preživele mučnega transporta v letalih, tovornjakih in ladjah. Zaslužek z eksoti je marsikje primerljiv s trgovino z mamili. To dokazuje posebna študija centra in arhiva biotske raznovrstnosti, ki deluje v sklopu muzeja.

Ravnovesje in nastajanje novega

V muzeju hranijo še redke dragocenosti, mednje spada pred več kot 200 leti izumrli modri kozel, vrsta antilope iz južnih predelov Afrike. Z navajanjem podatkov, da vsako uro izumrejo vsaj tri vrste, marsikdo ni zadovoljen, mnogim se zdi okoljski hrup pretiran, le modni pojav in v resnici prikriti vir zaslužka. Ob tem je precej licemeren, saj se večina sodobnih potrošnikov kljub slabi vesti ni pripravljena odreči prijetnim in udobnim razvadam. Na razstavi pokažejo tudi veliko nemogočih uporabnih predmetov, kot so stoli in vedra iz slonjih nog, okrasje iz rogovja in slonovine, da ne govorimo o kožah in krznu … Najbolj iskane trofeje so prav z najbolj ogroženih območij, kjer le še polovica tropskih območij lahko zagotovi preživetje svojih specifičnih vrst. Dvajset let trajajoča raziskava 30 rastlinskih in živalskih vrst, ki jih je na 60 zaščitenih območjih v Afriki, Aziji in Ameriki opravilo 215 raziskovalcev, je namreč pokazala, da na preživetje oziroma izumrtje vpliva kar 21 dejavnikov, vse pa je bolj in širše povezano, kot domnevamo. Oblikovanje zaščitenih območij je veliko težje in bolj zapleteno, kot mislimo. Ravnovesje je nujno za preživetje, narava ga poskuša vseskozi vzpostaviti, tudi z rojevanjem in nastajanjem novih vrst, o čemer človek neverjetno malo ve.