Tožilstvo je v četrtek sicer ocenilo, da Breivik med napadom ni bil prišteven oziroma da ni dovolj dokazov, da bi ga brez dvoma razglasili za prištevnega. Obramba pa je danes v sklepnem govoru Breivika označila za prištevnega, poročajo tuje tiskovne agencije.
Obramba zahteva zaporno kazen?
V sklepnem govoru je danes Breivikov odvetnik Geir Lippestad ponovil, da je Breivik priznal, da je pred vladno palačo v Oslu podtaknil bombo, zatem pa s streli pobil več deset mladih na otoku Utoya, kakor so zločine opisali med sojenjem.
Lippestad je ob tem poudaril, da Breivikove trditve, ki se ima za borca proti muslimanski kolonizaciji Evrope in Norveške, niso neprištevne, temveč gre za politično stališče, ki ga imajo tudi drugi skrajni desničarji.
»Zavedal se je, da ubijati ni prav, a se je vseeno odločil za to. To delajo teroristi. Cilj posvečuje sredstva. Tega ne morete razumeti, če ne razumete kulture skrajnih desničarjev,« je med drugim dejal Lippestad.
Sodba bo znana 24. avgusta
Glavna sodnica v procesu proti Breiviku Wenche Arntzen je ob koncu današnjega sojenja za datum končne sodbe razglasila 24. avgust. Pred tem pa je obtožencu dala možnost, da spregovori tudi sam. Breivik je sicer že prej sodišče prosil za uro časa, da bi podal svojo končno izjavo.
»Kar se je zgodilo 22. julija v vladni četrti in na otoku Utoya, so bila barbarska dejanja – spomnim se, da sem 21. julija razmišljal, da bom po več letih načrtovanja naslednji dan umrl,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal Breivik.
Noče biti neprišteven
Kot je dejal, 35 od 37 ljudi, ki so ocenjevali njegovo duševno stanje, ni našlo nikakršnih simptomov neprištevnosti. »Zato je jasno, na kaj bi se morali osredotočiti,« je še dejal na sodišču.
Ob njegovem nastopu so preživeli v napadu in sorodniki žrtev množično zapustili sodno dvorano. »Ima pravico spregovoriti. Mi pa ga nismo dolžni poslušati,« je dejal Christian Bjelland, podpredsednik podporne skupine preživelih in družin žrtev Breivikovega napada.
»Ko ga poslušamo, nam postane slabo, zato nameravamo mnogi mirno in tiho zapustiti prostor, ko bo dobil možnost govora,« je Bjelland pojasnil pred tem.
Sodišču sta bili sicer med sojenjem predloženi dve psihiatrični oceni 33-letnega desničarskega skrajneža. Po eni oceni je bil, ko je julija lani najprej razstrelil avtomobil bombo v središču Osla in ubil osem ljudi, nato pa v strelskem pohodu na bližnjem otoku Utoya še 69 večinoma mladih ljudi, prišteven, po drugi oceni pa ne.
