Peti dan sojenja je Breivik, ki je priznal, da je med napadi 22. julija ubil 77 ljudi, a se je izrekel za nedolžnega, ponovil, da »ni psihiatričen primer in da je kazensko odgovoren«. Kot poudarja francoska tiskovna agencija AFP, si ne želi, da bi ga spoznali za duševno motenega, saj bi s tem izgubila pomen njegov manifest in ideologija.
Množični morilec, ki je odgovarjal na vprašanja odvetnikov tožnikov, je sicer tako odgovoril na vprašanje glede svojega očitnega pomanjkanja empatije, zaradi katere je svojcem žrtev in preživelim v sodni dvorani še posebno težko poslušati njegovo brezčutno pričanje.
»V normalnih razmerah sem zelo simpatičen«
Odvrnil je, da je »v normalnih razmerah zelo simpatičen«, da pa je moral svoja čustva zatreti že leta 2006, da bi se pripravil na napad. Uporabo hladnega tehničnega izražanja pri pričanju je upravičil s tem, da se je, da bi lahko pričal, moral 'oddaljiti' od svojih dejanj, saj sicer ne bi bil sposoben pričati.
Preštudiral 600 priročnikov Al Kaide
Kot je dodal Breivik, je znanje pridobival prek interneta s študijo primerov napadov Al Kaide in drugih ter več kot 600 priročnikov za izdelavo bomb. Proučeval je bombni napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 1993, zlasti pa napad Timothyja McVeigha v Oklahoma Cityju leta 1995, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Glede Al Kaide je dejal, da je »študiral vse njihove akcije in ugotavljal, kje so storili napake oziroma kaj so naredili prav«. To mednarodno teroristično mrežo je označil za »najuspešnejšo revolucionarno gibanje na svetu«, ki bi moralo biti navdih za desničarske skrajneže. »Želimo oblikovati evropsko inačico Al Kaide,« je dejal.
»V moji glavi je bilo sto glasov«
Breivik je nato šokiral prisotne v sodni dvorani s podrobnim opisom pokola na otoku Utoya. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je pripovedoval mirno in pri tem ni kazal čustev. Kot je pojasnil, je na otok prišel oborožen s puško in pištolo, nameraval pa je ustreliti »kar najmanj ljudi«.
»Želel sem, da bi streljanje bilo kot detonator. Moj cilj je bil prestrašiti ljudi, da bi v paniki zbežali v jezero in tam utonili,« je povedal.
Pojasnil je še, da se je njegovo telo upiralo, ko je v roko vzel orožje. »V moji glavi je bilo sto glasov, ki so mi govorili, naj ne storim tega,« je dejal. Pojasnil je, da se velikega dela svojega krvavega pohoda po otoku ne spominja. Kljub temu je več umorov opisal zelo podrobno, med drugim v kavarni, kamor je nagnal več svojih žrtev.
Ljudje niso skušali bežati – obstali so
Dodal je, da je streljanje v nasprotju z njegovimi pričakovanji ohromilo ljudi in se niso skušali braniti. »Nekateri so bili popolnoma ohromljeni. Niso mogli teči. Kar obstali so. Tega nikoli ne pokažejo po televiziji,« je dejal Breivik. »Zavedal sem se, da je na otoku 600 ljudi in da bi me lahko onesposobili, če bi se skušali braniti,« je poudaril.
Po streljanju je razmišljal o samomoru
Pojasnil je, da se je želel ustreliti v glavo in da se je zavedal, da ga bo vsa Norveška sovražila, njegovo življenje pa bo postalo nočna mora, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nato si je premislil in se odločil da se bo, tako kot je zapisal v svojem manifestu, predal oblastem in se naprej boril iz zapora.
Ob njegovem pričanju o napadu na Utoyi so po poročanju AP številni preživeli planili v jok in se objemali ter tolažili drug drugega. Breivikovo pričanje so predvajali še v 17 sodnih dvoranah, kjer so se zbrali sorodniki žrtev.
Breivik je obtožen terorizma in načrtovanja umorov
Če ga bo sodišče spoznalo za duševno zdravega in s tem kazensko odgovornega, mu grozi najvišja, 21-letna zaporna kazen, pa tudi možnost njenega podaljšanja, če bi oblasti ocenile, da je še vedno nevaren za družbo.
