Brbotajoča Bardarbunga privablja vulkanske turiste

Že francoski pisec in eden od utemeljiteljev popularne znanstvene fantastike Jules Verne se je proti središču Zemlje prebijal prav skozi islandski vulkan. Prav ognjeniki otoka gejzirjev in razpok v pekel poleg velikih mediteranskih bratov spadajo med najbolj dejavne ognjenike stare celine, a o njih do leta 2010 nismo veliko vedeli. Takrat je ledeniški ognjenik Eyjafjallajökull s pepelom in prahom poskrbel za kaos na evropskem nebu in v medcelinskih poletih.

Kaj se bo zgodilo z brbotajočo Bardarbungo, še ni jasno in nihče si ne upa napovedati mogočega velikega izbruha. Vulkan s hecnim ali nenavadnim imenom, ki leži pod velikim ledenikom, je grožnja otočanom, ki so bili med prvimi žrtvami bančnega kazino kapitalizma in velike krize leta 2008, zdaj pa jim mogočna igra narave podarja svojstven turistični presežek. Na Islandijo zadnje tedne rine staro in mlado, skratka vsi, ki premorejo presežek adrenalina, avanturistično žilico in žejo po bizarnih lepotah divje naravne prasile.

V čas sag, pošasti in …

Islandsko podzemlje uprizarja svoje vznemirljive igre od poletja, podobno kot v dobro zgrajeni drami ali filmu se zlagoma stopnjuje napetost, jakost delovanja globinskih tektonskih sil, ki združujejo potresne sunke, drhtenje tal, občasne fontane vulkanskih izmečkov, pomešanih s paro. Brbota že veliko tednov, a doslej je na površino priteklo le malo prave lave, puhnilo nekaj plina ter frčalo kamenje. Toda poznavalce skrbi, ker je jedro vulkana pod enim večjih islandskih ledenikov. V primeru pravega izbruha bo uničena najpomembnejša prometna povezava čez otok. Zaradi preteče nevarnosti je otoška oblast začasno zaprla širše območje in evakuirala kraje severno od vulkana.

Izbruh bi imel težko predstavljive posledice za ves otok. In strokovnjaki si niso enotni, če in kdaj bo vulkan sploh razneslo. Vsekakor bi bilo najboljše dolgo in nedolžno brbotanje … Tako Islandija v uspešno zgodbo plete skrivnostne dogodke iz znamenitih sag v okviru tuje, pogosto nenaravne pokrajine. Kajti po Evropi in svetu je dovolj takšnih, ki jih ni strah razburljivih in vsaj zmerno nevarnih pustolovščin, vse pogosteje sta na Islandiji dva vulkanska turista na enega domačina.

Naj brbota in se trese

Težko je sicer zadržati vse številnejše radovedneže, ki jih želja po izjemnem dogodku in doživetju vsak dan pripelje na območje največjega islandskega ledenika Vatnajökull. Organizatorji v tujini in na otoku jim ponujajo različne aranžmaje, od nekajurnih obiskov do večdnevnega bivanja. Prihajajo posamezno in v organiziranih skupinah. Pred dnevi so jih morali nekaj sto pobrati na nevarnih mestih.

Zadnji avgustovski vikend bi potresni sunek jakosti 4,8 po mednarodni lestvici že lahko prebudil spečega orjaka, a zgodilo se ni nič … V vulkanu pa skrivnostno ropota, v nočeh je glasove iz podzemlja slišati po vsem otoku: brbota, se premika, magma se pretaka globoko v Zemljini notranjosti. Število potresnih sunkov še narašča, nazadnje jih je bilo več kot 400 na šest ur, tako so v zaporedju dveh dni v globini dobrih štirih kilometrov izmerili kar 2145 potresnih sunkov. Spet se umiri, potem pa …

Vse bolj nemirna sredica?

Na splošno se zdi, da je poleg vremenskih ujm na površju Zemlja tudi v svoji sredici vse bolj nemirna. Zadnje mesece Američane spet skrbi in vznemirja premikanje in prerivanje tektonskih plošč na zahodni obali dvojne celine. Občudovalci tovrstnih naravnih spektaklov pridejo na svoj račun tudi na drugem koncu Evrope, v Sredozemlju. Povečano seizmično in vulkansko aktivnost so konec avgusta izmerili na italijanskem škornju, kjer je posebno živa grožnja mogočnega Vezuva nad Neapljem.

V vzhodnem Sredozemlju vulkanskih izbruhov ni, so pa nadvse pogosti potresi. Nad Sicilijo z dremavo, lenobno Etno so se to poletje spet prebudili Liparski otoki. Po veličastni, občasno, a redno eruptivni Etni je najbolj spektakularno polzenje žareče lave na Sciara del fuoco na Stromboliju, kjer po strmem pobočju teče v morje in ponuja spektakularne nočne poglede. Grčijo spet pogosteje stresa, na egejskem območju, kjer je znameniti Santorini, ki je pred tisočletji izbrisal prvo veliko civilizacijo, so izmerili več podmorskih potresov, tudi z močjo pete stopnje. Zadnji se je zgodil sredi noči, skoraj 30 kilometrov pod gladino jugozahodno od polotoka Halkidika, in vrgel iz sna turiste in domačine.