Kdor misli, da je tuberkuloza bolezen, ki spada v daljno preteklost, se moti. Tudi v 21. stoletju še zdaleč ni ne pozabljena ne izkoreninjena. Še več, dandanes se lahko pojavlja med osebami vseh družbenih slojev, saj se veže na kronične bolezni sodobnega časa, pa tudi na kajenje in uživanje alkohola.
Tuberkuloza (danes obeležujemo svetovni dan boja proti tej bolezni) velja za eno najstarejših bolezni človeške vrste, to pa potrjujejo tudi posmrtni ostanki ženske in otroka iz Izraela, ki so stari več kot 9000 let, pojasnjuje doc. prim. dr. sc. Anamarija Jurčev Savičević, epidemiologinja in vodja oddelka za nadzor nad tuberkulozo in drugimi dihalnimi infekcijami zavoda za javno zdravstvo splitsko-dalmatinske županije. Še pred tem so jo odkrili na 17.000 let starih kosteh bizonov. Bolezen se je zelo hitro začela širiti v 17. stoletju. Tedaj je bila povezana z industrijsko revolucijo v državah zahodne Evrope, ko so k njenemu širjenju pripomogli dejavniki, kot so slabe higienske razmere, prenaseljenost in sploh težke življenjske in delovne razmere.
Vendar tudi danes tuberkuloza ostaja ena od vodilnih javnozdravstvenih težav. »Dejstvo, da v 21. stoletju, ko razvijamo umetno inteligenco in uvajamo gensko terapijo, ko smo že zdavnaj odšli v vesolje in klonirali prvo živo bitje, bakterija Mycobacterium tuberculosis, stara okoli 20.000 let, še vedno preganja človeštvo, je velik poraz sodobne medicine,« je za Jutarnji list dejala epidemiologinja.
Okužena slaba tretjina svetovnega prebivalstva
Tuberkuloza velja v svetovnem merilu za najpogostejšo nalezljivo bolezen. Z njo naj bi bila okužena kar slaba tretjina svetovnega prebivalstva (dve milijardi ljudi), medtem ko se z njo vsako leto na novo okuži približno devet milijonov ljudi, med njimi pa je tudi več kot pol milijona otrok. Za posledicami tuberkuloze vsako leto umreta dva milijona ljudi, predvsem v državah v razvoju. Statistično vsak dan zaradi tuberkuloze umre 4000 ljudi. Število obolelih sicer upada, vendar še zdaleč ne tako hitro, kot bi bilo treba za izkoreninjenje bolezni.
Bolezen se prenaša kapljično ob stiku z okuženim bolnikom, ki kašlja, kiha, govori ali poje. Začetni simptomi vključujejo povišano telesno temperaturo, izgubo telesne mase in slabost. V večini primerov se javlja tudi kašelj (sprva je suh, nato se začne izkašljevanje gnoja, ki mu je lahko primešana kri). Ker so lahko simptomi netipični, ki so lahko povezani tudi z drugimi resnimi boleznimi, je potreben ob kašlju, ki traja več kot dva ali tri tedne ob hujšanju in izpljuvkih krvi, nujno obiskati zdravnika.
Po stiku z bolnikom s tuberkulozo se okuži približno 30 odstotkov ljudi (vendar se bolezen ne bo aktivirala). Takšna oseba je okužena, vendar ni nevarna za ljudi v okolici. Med okuženimi jih ima velika večina asimptomatično latentno okužbo s tuberkulozo. Pri 5 do 10 odstotkih lahko bolezen v času bolnikovega življenja napreduje v aktivno obliko.
