Kitajci so v vesolje izstrelili tehnološkega demonstratorja ali lunarno vesoljsko sondo iz serije Chang'e (kar v kitajščini pomeni boginja Lune). Ta je obletela Luno (torej ni postala njen umetni satelit) in se nato usmerila proti Zemlji. Njena naloga je testiranje toplotnega ščita in pristajalne kapsule za program lunarne vesoljske sonde, ki naj bi leta 2017 z Lune na Zemljo dostavila vzorce tal tega nam našega najbližjega nebesnega telesa.
Vesoljska sonda je v vesolje poletela na krovu rakete Dolgi pohod 3C iz vesoljskega središča in izstrelišča Xichang v jugovzhodnem delu province Sečuan. Kar 54,8 metra visoka tristopenjska raketa (za primerjavo: njena višina ustreza 18-nadstropni stavbi) s težo 345 ton je poslala poskusno vesoljsko sondo v oblet Lune in seveda njeno bližino, ki ga je opravila, ko je bila od Zemlje oddaljena 413.000 kilometrov. Kot so poročali kitajski mediji, se je lunarna sonda uspešno ločila od zadnje stopnje satelitske nosilne rakete in tudi že uspešno izvedla popravek smeri letenja ali potovanja, kar se sklada z načrti in predvidevanji znanstvenikov.
Ta poskusni lunarni vesoljski polet je predhodnik kitajske Chang'e 5, ki bo morala vzeti vzorce Luninih tal in jih prepeljati na Zemljo. Neuradno to novo sondo označujejo kot Chang'e 5 T1. Sonda, ki jo je zgradila kitajska letalsko-vesoljska znanstvena in tehnološka družba, je obletela ali obkrožila zadnjo stran Lune in se tako zaradi gravitacijske sile usmerila nazaj proti Zemlji. Polet je trajal dobrih osem dni in se končal 1. novembra z zelo hitrim vstopom v atmosfero Zemlje. Dosegla je hitrost 11,2 kilometra na sekundo ali 40.320 kilometrov na uro. Ob tem se je s posebnim manevrom večkrat potopila v atmosfero, kar jo je dovolj upočasnilo in zmanjšalo toplotno obremenitev, da se je nato mehko spustila nekje v avtonomni regiji notranje Mongolije. Gre seveda za večje hitrosti vstopa v atmosfero, kot je tista, s katero so izpostavljeni kitajski astronavti pri pristankih njihovih vesoljskih kapsul vrste Shenzhou.
Majhna
povratna kapsula
Povratna kapsula je sorazmerno majhna in po obliki spominja na pomanjšano kapsulo njihove vesoljske ladje Shenzhou. V njej so tudi naprave, ki ugotavljajo izpostavljenost sevanju bakterij in rastlin v velikih vesoljskih globinah nad orbito Zemlje. Na krovu zadnje raketne stopnje je bil tudi nemški komercialni eksperiment, ki ga sponzorira nemška vesoljska tehnološka družba OHB. Gre za zasebni tovor, znan tudi kot 4M (Manfred Memorial Mission), ime je dobil po ustanovitelju družbe OHB Manfredu Fuchsu, ki je umrl leta 2014.
Sama sonda tehta 14 kilogramov in jo je razvila družba LuxSpace, zajema pa dva znanstvena instrumenta. Prvi je radijska boja, ki bo testirala nov približek pri lociranju vesoljskih plovil. Drugi instrument je dozimeter, ki ga je dala na voljo španska družba iC-Malaga in bo meril nivo sevanja ali radiacije med potovanjem satelita okrog lune. Naloga tega novega kitajskega lunarnega vesoljskega programa je tako v pridobitvi eksperimentalnih podatkov kot preverjanje in potrjevanje tehnologij, upravljanja, navigacije in nadzora pri vračanju vesoljskih plovil iz velikih vesoljskih globin pri izjemno velikih hitrostih. S tem si bodo kitajski vesoljski strokovnjaki nabrali nadvse potrebne izkušnje za polet sonde Chang'e 5 leta 2017, katere naloga bo dostava vzorcev tal Lune na naš planet.
Kitajska je s tem uspešnim najnovejšim lunarnim vesoljskim poletom že bližje tretjemu koraku v njihovem lunarnem vesoljskem programu. Že leta 2007 je proti Luni poslala prvi umetni satelit ali Chang'e 1, temu je leta 2010 sledil še Chang'e 2, ki je bil pravzaprav rezerva za prvega. Obe sondi sta imeli nalogo snemati ali slikati površino Lune. Štirinajstega decembra lani je postala Kitajska tretja država na svetu (za Sovjetsko zvezo in ZDA), ki ji je uspel mehak pristanek sonde na Luni ali pristajalnega modula Chang'e 3. To je bil drugi korak pri njihovem lunarnem programu. S to razliko, da je njim uspelo v prvem poskusu, in še več, ta sonda je na površino Lune dostavila robotsko mobilno ali gibljivo vozilce, imenovano Yuti ali Žadasti zajec.
To vozilce je zapeljalo proč od pristajalnega modula in začelo izvajati različne raziskovalne naloge. Kar nekaj časa je izpolnjevalo ukaze z Zemlje, nato pa se je zalomilo in nič več ni šlo po načrtih. Kot vse kaže, je po desetih mesecih to vozilce še živo in je tako prekosilo načrtovano življenjsko dobo pol leta za tri mesece, vendar pa po Luni ni prepotovalo tako velike razdalje, kot so strokovnjaki načrtovali in želeli. Zakaj se je pri tem zataknilo, strokovnjakom še ni jasno. Tudi sonda Chang'e 3 je imela rezervo ali Chang'e 4, ki je ostala na Zemlji in bo za zdaj služila preverjanju sistemov za bolj zahtevno in zapleteno sondo Chang'e 5. Kdaj naj bi Chang'e 4 tudi v resnici poslali na Luno, še ni jasno; to bo lahko leta 2015 ali 2016. Kitajci načrtujejo že tudi program poleta sonde Chang'e 6, ki naj bi z Lune na Zemljo dostavila vzorce še pred letom 2020. Tako je zdaj ta azijska velesila postala vodilna pri raziskovanju našega najbližjega nebesnega telesa …