Bogati kot polovica človeštva

Glavno vprašanje, s katerim se ukvarja vlada, a tudi dobršen del javnosti, je, kako v proračunu nadomestiti 200 milijonov evrov, ki bi jih v državno blagajno prinesla obdavčitev nepremičnin, če zakona ne bi razveljavilo ustavno sodišče. Višji DDV, krizni davek, zmanjšanje mase plač v javnem sektorju so le nekateri predlogi, o katerih se veliko govori. V ZDA, kjer živi največ bogatih na svetu, pa se ubadajo z vprašanjem, kako bi lahko dodatno obdavčili najbogatejše državljane.

Prvih 85 = pol človeštva

Nedavno smo izvedeli, kdo so letos najbogatejši ljudje na svetu in za koliko se je povečalo njihovo premoženje. Ameriški strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pravičnejšo porazdelitvijo bogastva, so se dokopali do zanimivih ugotovitev. Že pred leti so ugotavljali, da bi lahko najbogatejše državljane dodatno obdavčili. Izračun je namreč pokazal, da bi dodatna obdavčitev zgolj enega samega odstotka najbogatejših Američanov z 22 odstotkov na 33 prinesla kar za 1,5 odstotne točke višji BDP. Če to ni mamljivo ...

Če bi premoženje najpremožnejših zemljanov obravnavali po enotnih merilih, bi hitro ugotovili, da so superbogati zaslužili precej več od, recimo tako, običajnih bogatašev, ki se tudi ne morejo pritoževati nad zaslužki. V primerjavi z letom 2000 se je svetovno bogastvo podvojilo in zdaj znaša nepredstavljivih 241 milijard dolarjev, kar je za dobro polovico več od kriznega leta 2008. Prvih 85 na lestvici najbogatejših ljudi ima namreč toliko denarja, kot ga ima vsa siromašna polovica prebivalstva. Predstavljajmo si: približno 3,5 milijarde ljudi na eni strani in zgolj 85 na drugi.

Pri tem moramo upoštevati, da najbogatejši bogatijo nesorazmerno hitreje od preostalih. En sam odstotek najbogatejših Američanov je namreč leta 2009 pobral kar 95 odstotkov vse rasti v ZDA. Nekaj podobnega, v revnejših državah je ta pojav še izrazitejši, se dogaja povsod po svetu.

Prvi Afričan med 
25 najbogatejšimi

Na Forbesovem seznamu ljudi, ki imajo za več kot milijardo dolarjev premoženja, je letos 1645 imen. Finančna kriza, o kateri poslušamo vsak dan, ni prizadela vseh, vsekakor pa ne 268 novih imen, ki so se znašla na seznamu. Njihovo premoženje je skupaj vredno nepredstavljivih 6,4 bilijona dolarjev. Skoraj četrtina vseh milijarderjev prihaja iz ZDA, vendar pri reviji Forbes, ki vsako leto sestavi lestvico najbogatejših zemljanov, opažajo, da se novi milijarderji pojavljajo tudi v državah, kjer jih prej ni bilo: Litva, Tanzanija in Uganda. Napovedujejo še, da bo število zelo bogatih neprimerno hitreje raslo v Aziji in Afriki kot v ZDA in Evropi.

Afričani so se na Forbesovem seznamu najbogatejših prvič znašli šele leta 2008. Sudanec Mo Ibrahim, ustanovitelj podjetja za mobilno telefonijo Celtel International, južnoafriški lastnik rudnikov Patrice Motsepe in nigerijski trgovec Aliko Dangote. Slednji se je zdaj povzpel že v elitni klub 25 najbogatejših. Denar za svoje podjetje, ki se je razvilo v poslovno skupino Dangote Group, si je sposodil od strica. Danes ne trgujejo le s cementom, sladkorjem, soljo, moko in testeninami, temveč tudi z nepremičninami, upravljajo banke, gradijo optična omrežja itd.

Kaj pa bogatašinje?

Letos je na lestvici 172 žensk, kar je za četrtino več kot lani. Prva je Christy Walton, dedinja trgovskega imperija Wal-Mart, ki je z debelimi 36 milijardami dolarjev premoženja deveta na lestvici. Sledi ji Liliane Bettencourt, dedinja L'Orealovega imperija, tretja pa je še ena iz družine Walton, Alice Walton, še pred petimi leti najbogatejša zemljanka. Večina bogatašinj je premoženje podedovala, nekaj pa je takšnih, ki so ga ustvarile same. Med njimi je tudi najmlajša na lestvici.

Premoženje Kitajke Perenne Kei so pri Forbesu ocenili na 1,3 milijarde dolarjev. Zanimivo je, da se gospodična, ki uporablja še dve drugi imeni, ne pojavlja v medijih, zato tudi ni na voljo njene fotografije. Vsaj ne takšne, na kateri bi bila zagotovo ona. Rojena je bila v Hongkongu, iz ekonomije je diplomirala v Londonu, ni poročena, njeno podjetje, ki se ukvarja z nepremičninami, pa ima sedež v mestu Shenzhen. Delnice družbe Logan Property Holdings, ki jo je ustanovil njen oče Ji Haipeng, ona pa ima v podjetju 85-odstotni delež, od decembra lani kotirajo na hongkonški borzi.

Seznam prašičev za zakol

Na Kitajskem večina bogatašev skriva svoje premoženje. Hurun Report, ki ga vsako leto objavi Rupert Hoogewerf, je nekaj podobnega Forbesovi lestvici, le da je na tem seznamu 1000 najbogatejših Kitajcev. Avtor poročila je za BBC povedal, da ga je v njegovem uradu obiskal neki gospod, ki se ni predstavil. »Vemo, kaj počnete, vendar lahko nadaljujete svoje delo. Za nas ni nič narobe,« mu je dejal. Verjetno mu je tako partija sporočila, da jim to ustreza, domneva Hoogewerf in dodaja, da brez blagoslova partije tako ni mogoče sklepati večjih poslov. Zato tudi ni presenetljivo, da so njegov seznam poimenovali kar seznam debelih prašičev za zakol.

Koliko pa mora imeti pod palcem nekdo, da ga sestavljavci lestvic premožnih državljanov sploh upoštevajo? V ZDA je bogat tisti, ki ima vsaj milijon dolarjev. V tem primeru ga statistično uvrščajo med HNWI (high net worth individuals). Kratica UHNWI (ultra high net worth individuals) pa označuje zelo bogate ljudi, katerih premoženje je v evrih ocenjeno vsaj na 20 milijonov, pri čemer vrednost nepremičnine, kjer imajo stalno prebivališče, ni všteta. Mesto, v katerem živi največ takšnih ljudi, kar več kot 4200, je London. Tam prebiva tudi 67 tako imenovanih superbogatašev, ki premoženje štejejo v milijardah.

Na svetu je menda 2170 članov elitnega kluba milijarderjev. Največ jih živi v ZDA (492), sledijo Kitajci (152) in Rusi (111). In kakšen je povprečni milijarder? Njegovo premoženje je v povprečju vredno 2,15 milijarde evrov, na banki ima vsaj 420 milijonov evrov v gotovini. Je poročen in ima dva otroka, njegove nepremičnine so vredne najmanj 60 milijonov evrov. Približno 60 odstotkov milijarderjev je takšnih, ki so premoženje ustvarili sami, petina ga je podedovala, petina pa deloma podedovala, deloma ustvarila sama.