LONDON – Premoženje, ki ga bogataši po svetu pred dosegom dacarjev skrivajo v davčnih oazah, je bilo konec leta 2010 vredno od 17 tisoč milijard do dobrih 25 tisoč milijard evrov, razkrivajo izsledki študije, ki jo je izvedel ekonomist James Henry. Kot povzema BBC, je neobdavčeno bogastvo primerljivo s skupno vrednostjo ameriškega in japonskega gospodarstva, pri čemer številka vključuje zgolj denar na bančnih računih, ne pa, denimo, luksuznih nepremičnin in drugih dobrin, na primer jaht.
Če bi oblasti imele ta denar ...
»Izgubljeni prihodki zaradi neplačanih davkov so po naših ocenah ogromni. Tako veliki so, da bi lahko občutno spremenili finančno stanje celotnih držav,« opozarja Henry, ki je vrednost denarja, skritega v davčnih oazah, izračunal ob pomoči podatkov Banke za mednarodne poravnave (BIS), Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke in posameznih vlad.
»Po drugi strani ta študija razkriva dobre novice. Svet je odkril ogromen kup finančnega premoženja, ki bi ga lahko uporabili za reševanje najbolj perečih globalnih problemov,« še dodaja.
V poročilu o raziskavi Henry posebej poudarja učinek, ki bi ga lahko denar iz davčnih oaz imel na 139 držav v razvoju, če bi do njega lahko prišle lokalne davčne uprave. Po njegovi oceni so namreč najbogatejši državljani teh držav od 70. let prejšnjega stoletja do leta 2010 v davčne oaze prenesli najmanj šest tisoč milijard evrov.
Pri utaji niso sami
Poročilo poudarja tudi, da superbogatim pri izogibanju plačevanja davkov pomaga podjetna skupina strokovnjakov s področij zasebnega bančništva, prava, računovodstva in investicij.
Raziskavo o premoženju, skritem v davčnih oazah, je ob podpori vlad nekaterih držav, ki jih vse bolj skrbi problem utaje davkov, naročila organizacija Tax Justice Network, ki se bori proti davčnim oazam.