LJUBLJANA – Švica se v svetu pogosto povezuje z bogastvom, nizkimi davki in ne ravno zgledno odprtostjo do tujcev. Danes bodo tam potekali trije referendumi, ki zelo dobro odsevajo to predstavo in razmišljanje, da je treba »Švico ohraniti za Švicarje«. Februarja so Švicarji na referendumu izglasovali uvedbo kvot za priseljevanje iz držav EU.
Povečana nevarnost prepirov
Referendumi, ki prihajajo na vrsto danes, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa svetu pošiljajo še precej bolj izolacionistično sporočilo od februarskega. Če bodo namreč uspeli, bo morala švicarska vlada še dodatno omejiti priseljevanje, porezati davčne ugodnosti za bogate tujce in vse zlate rezerve nakopičiti doma.
Referendumska pobuda proti priseljevanju se uradno imenuje »Stop prenaseljenosti – Zaščitimo naše ekološko preživetje«, začela pa jo je konservativna okoljska skupina Ecopop. Letno neto priseljevanje želi omejiti na največ 0,2 odstotka populacije Švice, ki šteje 8,2 milijona. To bi pomenilo največ 16.000 priseljencev na leto, kar je precej manj od sedanjih 100.000.
Kot utemeljujejo, se s prenaseljenostjo, ko so ljudje utesnjeni in natlačeni, poveča nevarnost prepirov, nekompatibilnosti, stresa in konfrontacij, zato jo je treba preprečiti. Nasprotniki referenduma jim očitajo, da njihova pobuda ni okoljska, ampak predvsem ksenofobna.
Po zadnjih anketah pobudo podpira 39 odstotkov Švicarjev, 56 odstotkov jih je proti, podpora pa v zadnjem času raste. Podobno je bilo pred februarskim referendumom, ki je nato vendarle tesno uspel.
Jim bo manjkalo delovne sile?
Švicarski gospodarstveniki opozarjajo, da bi jim, če bi tokratni referendum uspel, zmanjkalo približno pol milijona ljudi letno in bi ostali brez kvalificirane delovne sile. Tudi vlada v Bernu je proti in svari, da bi morala Švica v tem primeru kršiti svoje dogovore z EU, kar bi vodilo v zaprtje evropskega trga zanjo in v prekinitev trgovinskih vezi.
Glede zlata menijo pobudniki referenduma (populistična desna ljudska stranka), da se mora Švica čim bolj zaščititi pred negativnimi vplivi iz tujine. In ker naj bi centralni banki EU in ZDA prej ali slej uničili evro in dolar, mora Švica vse zlato iz tujine vrniti domov, potrojiti zlate rezerve in centralni banki prepovedati prodajo dragocenih kovin.
Analitiki svarijo, da bi morala švicarska centralna banka v tem primeru v prihodnjih petih leti kupiti 1800 ton zlata, zaradi česar bi cene zlata ponorele. Po zadnjih anketah predlog podpira 38, proti njemu pa je 47 odstotkov Švicarjev, piše dpa.
Nad tuje milijonarje
Tarča tretjega referenduma so tuji milijonarji, ki se preselijo v Švico, a tam ne delajo in plačujejo nizke davke po enotnih stopnjah, precej nižje kot švicarski državljani. Pobudniki, ki so v tem primeru levo usmerjene stranke in sindikati, zahtevajo odpravo davčnih ugodnosti, saj da med drugim vodijo v pretirano urbanizacijo, dvigujejo cene nepremičnin in škodijo domačinom.
Tudi pri tem referendumu naj bi, sodeč po anketah, večina Švicarjev glasovala proti. Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, v Švici živi več kot 5700 milijonarjev in milijarderjev s tujim potnim listom, ki v švicarski proračun z davki letno prispevajo približno milijardo frankov oziroma okoli 830 milijonov evrov.
