LJUBLJANA – Življenje predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja se po oprostitvi na haaškem sodišču nadaljuje po ustavljenih tirnicah in se pripravlja na volitve. V nedeljo je po poročanju srbskega Blica dejal, da le srbski radikali branijo interese naroda in da za razliko od drugih politikov, sam ne bi nikoli pristal v prodajo zemlje tujcem ter da imajo državljani možnost, da na volitvah določijo smer, v katero se bo v prihodnje razvijala država.
Šešljeve besede in napovedana smer volilne kampanje so se zgodile kmalu potem, ko je haaško sodišče Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat je namreč presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma. O tem, kaj pomeni razsodba haaškega sodišča, smo se pogovarjali z dr. Zijadom Bećirovićem, direktorjem Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES).
- Ali je bilo pričakovati, da bo haaško sodišče Šešlja oprostilo vseh obtožb ali je odločitev sodišča presenečene tudi za poznavalce?
Oprostilna sodba za Vojislava Šešlja je nepričakovana tudi za strokovne kroge. Namreč, oprostilna sodba je v protislovju s številnimi drugimi razsodbami haaškega sodišča. Ta sodba žali elementarno logiko, ker so v številnih drugih sodbah ugotovljeni združeno zločinsko dejanje, zločin proti človečnosti, nasilni pregon prebivalstva, vojni zločini, v nekaterih primerih celo genocid ipd.
- Lahko podate oceno, zakaj in na kakšni podlagi je lahko sodišče sprejelo to odločitev?
V tem primeru gre za prvostopenjsko sodbo, ki ima zelo majave argumente, ki se lahko izpodbijajo v pritožbenem postopku. V tem primeru je ta sodba posledica skoraj nenehnega spopada med predsednikom ICTY Theodorjem Meronom in glavnim haaškim tožilcem Sergeom Brammertzem. Zaradi tega je izjemnega pomena, da sestava pritožbenega senata, ki bo obravnaval pritožbo tožilstva, ne bo pod vplivom Merona, ki je dejansko grobar haaškega sodišča.
- Kaj pomeni sodba Šešlju za sojenja, ki še potekajo proti posameznikom pred haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije?
Potekajo sojenja proti Radovanu Karadžiću, Ratku Mladiću, Jadranku Prliću, Jovici in Mići Stanišiću, Frenkiju Simatoviću, Goranu Hadžiću in Stojanu Župljaninu. Pri tem je pomembna sodba Radovanu Karadžiću, ki je vseobsežna in v kateri se ugotavlja, da je bil Vojislav Šešelj del združenega zločinskega dejanja, in ta sodba v marsikaterem aspektu dokazuje, da je oprostilna sodba zoper Šešlja nesmiselna.
- Kaj izrečena sodba Šešlju pomeni za sorodnike in žrtve vojne na Hrvaškem in v BiH? Imajo na razpolago še kakšne pravne možnosti, da bi zahtevali odgovornost Šešlja za zagrešene zločine?
Ne morem govoriti v imenu žrtev. Pričakovali bi, da je vsaka razsodba haaškega sodišča zadoščanje številnim žrtvam in njihovim svojcem. Oprostilna sodba zagotovo to ni. Pričakovati je pritožbo tožilstva na oprostilno sodbo. V nasprotnem primeru je sodnik Antonetti z oprostilno sodbo nagradil Šešlja in hkrati odprl pot za vse nacionaliste in fašiste, da lahko mirno še naprej pozivajo na ubijanje in zločine. Seveda obstajajo tudi možnosti, da se sprožijo sodni postopki zoper Šešlja na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini in Vojvodini.
- Je Šešelj na podlagi sodbe upravičen do kakršne koli odškodnine, če bi se odločil za to pot?
S statutom haaškega Sodišča (ICTY) ni predvideno nadomestilo – ne za žrtve in ne za take primere, kot je Šešljev.
