Svetovna javnost vse bolj pritiska na EU, zgodovinsko Sredozemlje, eno najbolj priljubljenih oaz sprostitve, potovanj in užitkov, postaja grozljiva grobnica tistih, ki jih vojne, vstaje, rasni pregoni in revolucije ali zgolj stiska in beda potiskajo v tolikšen obup, da se odločijo za nevarno plovbo čez Belo morje, kot Sredozemsko morje imenujejo onstran v Afriki in Aziji. Pod temi pritiski in vse glasnejšim opozorilom iz držav članic so v Bruslju konec tedna sklenili, naj zapleten in skoraj neobvladljiv položaj v Sredozemlju poskuša rešiti vojska. Akcije pod imenom Eunafor bodo usmerjene proti dobro organizirani kriminalni mednarodni združbi tihotapcev ljudi.
Tudi v tem primeru prevladujejo pesimisti, prepričani, da bo to le malo prispevalo k reševanju pereče begunske problematike, prav nasprotno, pričakujejo še večji množični beg z vojnih območij in drugače prizadetih predelov na črni celini in Bližnjem vzhodu. EU bo poskušala za vojaško izvedbo načrta pridobiti mandat OZN. Poseg naj bi podpiralo tudi zavezništvo Nato, je sporočil njegov generalni tajnik Jens Stoltenberg. Eunafor Sredozemlje bo povsem ločen od delno vojaške misije Triton, ki skrbi za varnost in neprehodnost zunanjih evropskih meja v Sredozemlju. Poveljstvo bo kar v Rimu, ker je Italija najbolj na udaru, kot smo lahko razumeli našo vlado, bo v operaciji verjetno znova sodelovala naša bojna ladja Triglav. Na začetku bodo vojaške ladje le patruljirale in na odprtem morju reševale ponesrečence, v drugem spornem delu bodo plovila lahko zasegli, jih odvlekli v pristanišča, v tretjem in četrtem delu misije jih bodo lahko uničevali in izvajali vojaške akcije tudi v Libijskem morju.
Malezija, Indonezija in Tajska, ki so v zadnjih tednih zavračale pristanek plovil s sestradanimi migranti – večinoma reveži iz Bangladeša in pripadniki manjšinskega naroda Rohingya iz Mjanmara –, so vsaj delno popustile pred ogorčeno mednarodno skupnostjo. Malezija in Indonezija sta včeraj privolili, da čolnov ne bodo več preganjali ali celo vlekli stran, ampak bodo sprejeli več tisoč migrantov in jim ponudili začasno nastanitev. Mednarodna skupnost pa bo morala v enem letu poskrbeti za novo nastanitev beguncev ali njihovo vrnitev v domovino. |
Po vzoru Atalante
V dveh tragedijah je to pomlad v Sredozemlju utonilo okoli 1800 ljudi, skoraj vsak dan poročajo o novih brodolomih. Evropa mora ustrezno ravnati, pravi zunanja pooblaščenka EU, Italijanka Federica Mogherini, in dodaja, da bo imel načrt verjetno štiri faze, zadnja bi bila uničenje plovil v libijskih pristaniščih in na sidriščih pred obalo. Akcija se očitno zgleduje po vojaški operaciji Atalanta proti piratom na afriškem rogu pred Somalijo. Tam v Indijskem oceanu že leta patruljirajo evropske vojne ladje, v zadnjem času potekajo v Somaliji še vojaške akcije na kopnem. Operacija je delno uspešna, piratski napadi na tovorne ladje (nekajkrat so vzeli na muho tudi potniške križarke) so manj številni. Seveda v Sredozemlju ostaja odprto vprašanje, kam s tihotapci, ki bi jim morali soditi v Libiji, a tam zaradi državljanske vojne pravni sistem ne deluje. Veliko je skeptikov, ki so prepričani, da z raketami in bombami ni mogoče rešiti begunskega problema.
Prodajajo upanje in sejejo smrt
Vprašanje je, ali bo evropske načrte v Varnostnem svetu OZN podprla Rusija. Evropa še vedno tudi nima pravega odgovora, kam z rešenimi begunci in kaj naj se zgodi z deset ali kar sto tisoči (po nekaterih virih naj bi jih bilo celo blizu milijona), ki so po tisočih kilometrih tavanja že prišli v Libijo in čakajo na plovbo čez morje. Boj proti tihotapcem in zajezitvi njihovih tokov je le eden od stebrov nove evropske begunske politike, ki bo prej ali slej morala omogočiti tudi legalni vstop v trdnjavo Evropo. Vojaški poseg je še vprašljiv, vsekakor pa je treba plovila uničiti, a ne z vojaško akcijo. Mnogi vztrajajo, da je treba begunske tokove ustaviti v državah, od koder ti prihajajo. Vojaški posegi so tvegano ravnanje glede na stanje v Libiji, kjer skeptično spremljajo dogajanje v začasni, mednarodno priznani vladi v Tobruku.
Stran od medijske pozornosti se tragedija podobnih ali hujših razsežnosti dogaja pred obalami jugovzhodne Azije, kjer tisoči beguncev čakajo na odprtem morju, kamor jih z obale vračajo predvsem malezijske in tajske oblasti. Na čolnih in barkah se odvijajo nepredstavljivi prizori, boj na nož za hrano in vodo. Zaradi velikega pritiska mednarodne javnosti in OZN so se zganile države širšega območja, tistega, ki ga je pred leti prizadel katastrofalni cunami, in le sedle za konferenčno mizo. V nedeljo sta se srečala zunanja ministra Malezije in Bangladeša, od koder prihaja največ obubožanih beguncev, te dni naj bi se jima pridružila indonezijski in tajski kolega. Ker je območje večje od prizadetega v Sredozemlju, je neorganizirano reševanje težje, število žrtev pa sega v tisoče.
Izgon iz raja?
Drama se odvija v Bengalskem zalivu oziroma Andamanskem morju, ko poskušajo begunci na neustreznih plovilih prek morja doseči Malezijo, Tajsko ali Indonezijo. Od tam jih vojska pošilja nazaj na morje. Po podatkih aktivistov humanitarnih organizacij, ki jih poskušajo z najnujnejšim oskrbeti prek hitrih čolnov, je na morju v več sto plovilih še na tisoče beguncev. Vpletene države so ZDA pozvale, naj storijo več za reševanje trpečih ljudi in jih sprejmejo. Tajski zunanji minister Tanasak Patimapragorn je za 29. maj napovedal regijsko srečanje, ali bodo lahko končali medsebojno obtoževanje, je vprašljivo. Pred dnevi je potonila ladja z več kot 300 begunci, preživeli so povedali, da so bili na morju več kot dva meseca, potem jih je posadka prepustila na milost in nemilost valovom. Tudi tam, čeprav tako daleč in blizu, bo treba kaj ukreniti, saj je ta pekel območje, ki je za bogate turiste zemeljski raj! A. G. Brez prihodnosti Boj za preživetje Ena od najbolj priljubljenih oaz sprostitve, potovanj in užitkov postaja grozljiva grobnica. Kako uničiti begunsko floto? Na čolnih in barkah se odvijajo nepredstavljivi prizori, boj na nož za hrano in vodo. Vojaške ladje bodo na začetku akcije le patruljirale in na odprtem morju reševale ponesrečence.
