BAJKONUR – Evropska vesoljska agencija (Esa) je iz vesoljskega središča in izstrelišča v kazahstanskem Bajkonurju izstrelila štiristopenjsko rusko raketo Proton in 4,3 tone težko vesoljsko sondo za raziskovanje Marsa, imenovano ExoMars TGO Schiaparelli. Kratica TGO pomeni Trace Gas Orbiter oziroma gre za umetni satelit Marsa, ki je namenjen proučevanju sledi plinov v atmosferi omenjenega planeta. Schiaparelli, ki je težak 600 kilogramov, pa je del vesoljske sonde, ki bo vstopila v atmosfero planeta in nato pristala na njegovem površju. Tako bo šlo za tehnološki demonstrator pristajalnega modula za bodoči program raziskovanja Marsa ESA, načrtovan za leto 2018, ko bo podobna in še bolj zapletena enota dostavila na planet prvo evropsko samohodno ali gibljivo robotsko vozilo oziroma rover za raziskovanje Marsa.
Raziskovalci v tokratnem vesoljskem poletu želijo dokazati prisotnost plinov, med drugim tudi metana, v atmosferi rdečega planeta, kar bi lahko bil dokaz aktivnih bioloških in geoloških procesov. Na krovu so tako znanstveni instrumenti, ki so jih izdelali v Evropi in Rusiji. Preizkusilo pa naj bi tudi ključne tehnologije, ki so pomembne za bodoče raziskovanje planeta. Obe enoti sta v vesolje poleteli združeni, njuna pot do Marsa pa bo trajala sedem mesecev.
Ena bo krožila, ena pa pristala
Če bo šlo vse po načrtih, bi se v sredini oktobra med približevanjem Marsu ločili oziroma naj bi se najprej ločil pristajalni modul Schiaparelli, ki naj bi nato s hitrostjo 21.000 kilometrov na uro začel postopoma vstopati v Marsovo ozračje, tri dni pozneje bo sledil še pristanek na površini planeta. Pri zaviranju mu bodo pomagali poseben toplotni ščit, padala, zaviralni raketni motorji in poseben sistem blažilnikov. Do pristanka bo ves čas komuniciral z najnovejšim umetnim satelitom TGO, po pristanku pa s prvo in tudi najstarejšo evropsko sondo za raziskovanje Marsa, imenovane Mars Express, ki že od decembra 2003 kroži okrog rdečega planeta. Vse naprave na Schiaparelliju bodo delovale s pomočjo baterij, tako da bodo ob uspešnem pristanku na površini Marsa lahko delovale od štiri do osem dni.
Na dan že omenjene ločitve bo večja enota ali TGO postala umetni satelit Marsa in začela iz zelo razpotegnjene ali eliptične orbite zbirati znanstvene podatke ter hkrati postopoma zniževati svojo orbito na oddaljenost vsega skupaj 400 kilometrov od Marsa. Znanstvene podatke na bi ta satelit zbiral vsaj pet let, ravno tako naj bi bil vsaj pet let komunikacijski posrednik za naslednjo evropsko sondo ExoMars 2018 in novo Nasino mobilno ali gibljivo robotsko vozilo, ki je predvideno za leto 2020.
Program na koncu rešili Rusi
Esa je celoten program razvijala kar 15 let in pri tem naletela na nerazumevanje ameriške vesoljske agencije Nasa, ki je na koncu sodelovanje odpovedala in tako Eso postavila v ne preveč zavidljiv položaj, saj je bila ob več sto milijonov dolarjev, kolikor naj bi znašal Nasin soprispevek. Evropska vesoljska agencija se je zato obrnila na rusko vesoljsko agencijo Ruskozmos in skupaj so ustvarili raketo Proton in ruske eksperimente v velikem umetnem satelitu TGO. Trenutno je vrednost programa ocenjena na 1,3 milijarde evrov.
Mars je sicer četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti oziroma drugi najmanjši, saj je od njega manjši le še Merkur. Ime je dobil po rimskem bogu vojne, pogosto pa mu nadenejo tudi ime rdeči planet, ker mu rdečkasti videz daje železov oksid, prevladujoča spojina na površini. Zaradi redke in tanke atmosfere je podoben tudi Zemlji. Zanj so značilni letni časi, na njem pa je največji vulkan sončnega sistema Mons Olympus in eden največjih kanjonov Valles Marineris. Mars ima dve luni ali bolje rečeno lunici, saj gre za mali nebesni telesi, imenovani Fobos in Deimos, ki naj bi bila ujeta asteroida.
Vse do prvega uspešnega mimoleta vesoljske sonde Mariner 4 leta 1965 so mnogi špekulirali o prisotnosti tekoče vode na Marsu, vendar se je več dokazov o tem zbralo šele leta 2005, še več se jih je potrdilo lani. Mars ima približno polovico premera Zemlje. Njegova površina je približno tako velika kot površina vsega kopnega na Zemlji, tla pa so tudi manj gosta od Zemljinih. Njegova težnost zavzema dobro tretjino Zemljine. Ozračje je sestavljeno iz ogljikovega dioksida (95 odstotkov), slabih dveh odstotkov žlahtnega plina argona in malce manjšega dela dušika. Najnižja temperatura je –143 stopinj Celzija, srednja temperatura je –63 stopinj, najvišja je +35. Dan je malce daljši od Zemljinega in traja 24 ur in 38 minut, ozračje pa je približno stokrat manj gosto kot na našem planetu.