LONDON – Znanstveniki se vse bolj bojijo različnih virusov, ki se prenašajo z živali na ljudi. Prepričani so, da bi se lahko zgodil Armagedon pandemijskih razsežnosti. Eden od možnih smrtno nevarnih virusov se pojavi iznenada, z visoko telesno temperaturo in glavobolom, bolečinami v sklepih in želodcu ter bruhanjem. Z napredovanjem bolezni se pojavljajo nove težave in simptomi, stanje pa je vse slabše. Površina kože nenadzorovano krvavi, nastajajo modrice. Bolezen je razširjena med domačimi in divjimi živalmi v Afriki in Aziji, v nekem trenutku pa je virus preskočil dosedanjo mejo in prešel na človeka s smrtonosnim učinkom. Za okoli 30 odstotkov pacientov je krimsko-kongovska hemoragična mrzlica smrtonosna, da gre za resno nevarnost, govori primer 38-letnega Škota iz Glasgowa, ki se je z virusom, ki ga med živalmi prenašajo klopi, okužil na bratovi poroki v Afganistanu in je nedavno umrl v neki londonski bolnišnici.
Prve žrtve
Ta mesec je ekipa mednarodnih raziskovalcev identificirala nov afriški virus, za katerim sta pred dvema letoma umrla najstnika v Kongu. Povzročil je akutno hemoragično mrzlico, ki povzroča močno krvavitev iz oči, ušes, nosu in ust, pacienti pa hitro umrejo, v nekaj dnevih. Imenuje se Bas-Kongo (BASV), verjetno je z lokalnega rastlinja in živali, denimo z ugrizom insektov, preskočil na človeka. V tem mesecu je v londonski bolnišnici umrl Britanec, zbolel je kmalu po vrnitvi iz Katarja, sprejeli so ga zaradi visoke vročine, močnega kašlja in oteženega dihanja, pozneje so mu odpovedale ledvice. Zdravniki so mislili, da je kriv sars, ki je leta 2003 ubil tisoč ljudi, a so krvni testi pokazali, da ne gre za sars, strokovnjaki iz britanskega inštituta za varovanje zdravja so šokirani ugotovili, da gre za nekaj popolnoma novega. In raziskovali naprej; kmalu so ugotovili, da pacienta ni okužil človek, ampak žival, podobne viruse so našli v azijskih netopirjih. Hitro so odkrili, da je julija v Savdski Arabiji zaradi skrivnostnega virusa umrl še en pacient, star 60 let. Ko je inštitut za varovanje zdravja opozoril na njegov obstoj, so zdravstveni strokovnjaki skočili na noge, boje se morebitne pandemije: bi to lahko bila nova ptičja gripa ali pa španska, največja pandemija, ki je v letih 1918 in 1919 ubila 50 milijonov ljudi?
Čez pet let
Eden od vodilnih virologov John Oxford iz bolnišnice Queen Mary opozarja, da bi utegnile izvorno živalske pandemije postati potencialno katastrofalne za ljudi, ne v daljni prihodnosti, ampak že čez pet let, prvo epidemijo naj bi pričakovali v letih 2017 in 2018. Tudi pri obeh prej omenjenih boleznih so ga prenašale živali, analitiki zdaj namreč verjamejo, da so bile izvor pandemije španske gripe divje vodne ptice. Grozljivo dejstvo je, da lahko virusi z živali preskočijo na človeka in povzročijo opustošenje zaradi svoje zmožnosti, da nas okužijo in se razširijo, ko to najmanj pričakujemo. Oxford predpostavlja, da bi bil tak lahko novi soj supergripe, močno nalezljivega virusa, ki bi se lahko razvil v stoječih vodah v Aziji in Afriki, najprej okužil živali, te, recimo piščanci ali pujsi, pa bi okužile ljudi. Do trenutka, ko bo prva žrtev umrla zaradi te neznane nove bolezni, se bo prek kihanja in kašljanja razširila na družino, prijatelje in vse, ki so v bližini. Ker je svet povezan, ker vsak dan na milijone ljudi potuje z enega konca planeta na drugega, bo smrtonosna oblika hitro prišla z enega konca sveta na drugega in na poti okužila na stotine ljudi še preden bodo največji znanstveniki začeli razvozlavati njegove skrivnosti. In še preden bo dobil ime, bo začel kositi med svetovnim prebivalstvom. Če bo sledil vzorcu pandemije 1918 1919, bo zahteval zlasti mlada življenja.
Profesor Oxford svoja predvidevanja opira na zgodovinske vzorce
Denimo izbruh sarsa 2003., ki se je na Kitajskem na človeka prenesel s cibetovk, med marcem in julijem 2003 so o 8400 primerih poročali iz kar 32 držav. Podobna zgodba je gripa H1N1, proti kateri 2009. nismo bili imuni niti Slovenci. Izvor bolezni so bili prašiči v Mehiki, z živali se je prenesla na ljudi, ti so jo ponesli po svetu. Ljudje si pač nismo tako zelo različni: če lahko epidemija ubija na enem koncu sveta, zlahka zahteva žrtve tudi na drugem.
Tveganje, da nas bodo okužile živali, je vse večje, saj človek stopa vse globlje v džungle in deževne gozdove, kjer se prvič sreča z neznanimi morilskimi virusi, ki prežijo v divjih bitjih, v črevesju, krilih, sapi in krvi. Zato je pomemben nadzor, opozarja Oxford: »Biti moramo korak pred virusi. Hitro smo sposobni identificirati genom, ki je kriv za novo bolezen, tako vemo, s čim se spopadamo. Najbolje bi bilo poskrbeti za zadostno količino zdravil, s katerimi se bomo borili proti novim virusom.«
A profesor pravi, da politiki nevarnosti ne jemljejo resno. Tudi zato bi bilo lahko žrtev veliko. Vsakič znova moramo poskrbeti za zmago v tekmi proti novim boleznim, ki jih prenašajo živali. Pandemski virus lahko zmaga le enkrat, in človeštva bi bilo lahko konec.
