MOSKVA – Suhoj superjet 100 je prejšnji teden med promocijskim in demonstracijskim poletom strmoglavil v bližini indonezijske prestolnice Džakarta, umrlo je vseh 47 ljudi na krovu. Vse sicer kaže, da za tragedijo niso bile krive tehnične napake, temveč človeški dejavnik – pilot naj bi poskušal narediti vtis na morebitne kupce –, a čas bo pokazal, kako bo nesreča vplivala na razvoj tega zanimivega letala.
Tekmec Brazilcem
in Kanadčanom
Novo potniško letalo suhoj superjet 100 je prvič poletelo 19. maja 2008 in 21. aprila 2011 za družbo Armavia opravilo prvi komercialni polet med Erevanom in Moskvo.
Rusko plovilo tekmuje z drugima dvema znanima proizvajalcema regionalnih potniških letal, brazilskim Embraerjem in kanadskim Bombardierjem: ponaša se s precej nižjimi operativnimi stroški in tudi ceno, ta zdaj znaša 35 milijonov ameriških dolarjev. Končno sestavljanje superjeta 100 se izvaja v proizvodni organizaciji Komsomolsk Amur. Pogonske motorje SaM-146 izdeluje rusko-francoska družba, letalo pa trži rusko-italijansko marketinško podjetje. Razvijati so ga začeli leta 2000, 19. decembra 2002 pa sta civilna družba Suhoj in Boeing podpisala sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Že takrat so Američani svetovali Rusom pri marketingu, zasnovi, izdelavi in upravljanju. Avgusta 2005 je letalska družba sklenila sporazum tudi z rusko vlado, ki ji je namenila 7,9 milijarde rubljev za raziskave in razvoj, sredstva pa so črpali iz programa razvoja civilnega letalstva v obdobju 2005–2009.
Že na začetku 2007 so začeli preizkuse, ki so trajali leto dni. Sredi februarja 2008 so testirali motor SaM-146, kar je seveda odprlo vrata prvemu poletu. Prvi prototip superjeta 100 je bil v zraku uro in pet minut ter dosegel višino 1200 metrov. Decembra 2008 je poletel že drugi prototip, piloti in različni strokovnjaki so bili zadovoljni. Pričakovali so, da bodo začeli letala dobavljati kupcem že konec 2008: do 2016 naj bi dostavili kar 136 enot različnih verzij, vendar so pri Suhoju kmalu priznali, da so bili ti obeti preveč optimistični. Testiranje letala se je nadaljevalo. Do junija 2009 je bilo v različnih stopnjah izgradnje 13 letal. Konec istega leta je strokovnjak združene letalske korporacije Aleksej Fjodorov izjavil, da bo dobava poznejša zaradi pogonskih motorjev, ki še niso bili pripravljeni; 4. novembra je poletel prvi produkcijski superjet 100, ki so ga nato namenili družbi Armavia. Do novembra 2010 je skupina poskusnih letal tega programa med 946 poleti v zraku opravila 2245 ur. Domače rusko tržišče letalskega prevoza naj bi z njimi nadomestilo zastarele tupoljeve Tu-134 in jakovljeve Jak-42, na mednarodnem prizorišču pa naj bi bilo letalo, opisano kot najpomembnejši in najuspešnejši program civilnega letalstva v ruski letalski ali aeronavtični industriji, konkurenca brazilskemu Embraerju in kanadskemu Bombardierju.
Letos 70 letal
Gre za prvo civilno letalo, ki je bilo razvito v posovjetski Rusiji. Pri tem je kot partner sodelovalo več kot 30 tujih družb. Za razvoj naj bi doslej odšteli 1,4 milijarde dolarjev, četrtina denarja pa izhaja iz zveznega proračuna. V to sicer ni vključen strošek razvoja pogonskega motorja SaM-146. Vse različice bodo izdelovali na ruskem Daljnem vzhodu pri Zvezi za izdelavo letal Komosomolsk Amur; druga takšna zveza za proizvodnjo letal v Novosibirsku se posveča izgradnji sestavnih delov. Obe družbi sta že veliko vložili v nadgradnje in izboljšave, za leto 2012 pa sta načrtovali izdelavo 70 letal.
Pri tem letalu ima pomembno vlogo združena letalska korporacija. Strateški partner je italijanska družba Alenia Aeronautica, partner pri tveganju pa francoska družba Snecma. Glavni snovalec in konstruktor je družba Suhoj, strokovni svetovalec je največja družba za izdelavo letal na svetu, Boeing. Pri tem seveda sodelujejo še številne manjše specializirane tuje družbe. Do zdaj je bilo naročenih 240 letal, dostavljenih ali dobavljenih osem, znane pa so štiri različice, in sicer SSJ 100-75, SSJ 100-75LR, SSJ 100-95 in SSJ 100-95LR, ki se ločijo po številu sedežev in nekaterih tehničnih lastnostih.
Osnovni podatki
V različnih razredih je od 68 do 83 sedežev.
Letalo je dolgo 26,44 metra.
Razpon kril znaša 27,8 metra.
Višina letala je 10,38 metra.
Največji premer trupa je 3,35 metra.
Največja vzletna teža je 38.820 kilogramov.
Največja teža ob pristanku je 35.000 kilogramov
Največja teža tovora je 9130 kilogramov.
Največja količina goriva je 13.135 litrov ali 10.600 kilogramov.
Največja višina letenja je 12.500 metrov.
Hitrost križarjenja je 0,78 macha ali 828 km/h.
Doseg ali dolet polno zasedenega letala je 2900 kilometrov.
Pogon dajeta dva reaktivna motorja vrste powerjet SaM-146, vsak ima potisno silo razpona 60–69 kN.