PRAVICA

Bo nedolžni Uhernik
 dobil dosmrtno rento?

Objavljeno 12. april 2011 20.19 | Posodobljeno 12. april 2011 23.00 | Piše: Vojko Zakrajšek

Leta 2007 je bil sodno rehabilitiran, čaka pa na odškodnino za izgubljeni zaslužek

Martin Uhernik med sinom Martinom in hčerjo Marinko na praznovanju svoje 70-letnice novembra 2007
LJUBLJANA – Umor pod Gorjanci, za katerega je zdaj 73-letni Martin Uhernik celih 32 let dokazoval, da ga ni zagrešil, se je zgodil v nedeljo, 11. avgusta 1974. Tega dne je na poti proti domu na Jugorju izginil domačin, 59-letni Jakob Luzar. Naslednji dan so njegovo truplo, obteženo z dvema kamnoma, našli v tolmunu struge potoka Tansec. Luzar je bil ustreljen v glavo.

Potunkale so ga govorice

Na kraju, kjer je Luzar padel pod streli iz zasede, je bila mlaka krvi, očitno je bilo, da je žrtev močno krvavela. Množica domačinov je uničila dragocene sledove za preiskavo, policija, ki se je znašla pred uganko okrutnega umora, se je v pomanjkanju trdnejših dokazov oprijela govoric v želji, da čim prej sklene primer. V nestrokovni in neprofesionalni obravnavi so verjeli, da naj bi umor zagrešil tedaj 37-letni Martin Uhernik z Gabrske Gore, pomagala pa naj bi mu njegova žena, 38-letna Ana Uhernik. Pri iskanju motiva so se zadovoljili zgolj z indici, prisluhnili so vaškim čenčam o domnevno izrečenih Uhernikovih grožnjah in že po dveh dnevih so aretirali oba osumljenca. Avgusta 1974 so Martina osumili in po preiskavi obtožili umora in marca 1975 se je začelo prvo sojenje na novomeškem okrožnem sodišču. Ker ni bilo nobenih dokazov o njegovi krivdi, je senat pod predsedstvom sodnika Janeza Kramariča soglasno izrekel oprostilno sodbo. Februarja 1976 je bila po pritožbi tožilstva sodba razveljavljena, na ponovnem sojenju pred novim senatom pa je bil Martin Uhernik 1. julija 1977 obsojen na osem let zapora, njegova žena Ana pa zaradi pomoči pri uboju na dve leti ječe. Julija 1978 je vrhovno sodišče Ano oprostilo, Martinu pa kazen zvišalo na deset let zapora. Odsedel je nekaj več kot sedem let (skupaj s priporom), na prostost je prišel 1. decembra 1983, takrat pa se je še bolj zavzeto lotil iskanja novih dokazov.

Sam zbiral dokaze

Poleg grobega kršenja vseh mogočih kazenskih določil je eden temeljnih grehov postopka ta, da je moral Uhernik vseskozi dokazovati svojo nedolžnost in ne obratno. Nikoli ni priznal krivde, ves čas je brskal za novimi podatki, iskal nove dokaze, ki bi prepričali sodišče, da usliši njegovi želji za obnovo postopka. Šele leta 2005 je vrhovno sodišče končno odločilo o njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti (zahtevo je Uhernik vložil že junija 2001), potem ko sta tako novomeško okrožno sodišče kot višje sodišče v Ljubljani zavrgla zahtevo za obnovo postopka. Vrhovno je odločilo, da je utemeljena.


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Bitka za odškodnino

Deli s prijatelji