Čeprav številne države po svetu v novo leto vstopijo z veličastnim ognjemetom in nazdravljanjem s šampanjcem, pa se ponekod še vedno držijo svojih starih običajev, ki se marsikomu zdijo čudaški.
V Španiji ljudje na glavnem trgu Puerta del Sol ob vsakem bitju zvona jedo grozdje. Zvon zazvoni dvanajstkrat in ljudje pojedo dvanajst grozdov za sladkih dvanajst mesecev.
Od razbijanja do zažiganja
Če bi v Sloveniji praznovali tako kot Danci, bi nam na vrata kaj hitro potrkala policija. Danci namreč po silvestrski večerji na sosedovih vratih razbijejo krožnike, s čimer si izkazujejo prijateljstvo. Družina, ki ima pred vrati največ razbite posode, velja za najbolj priljubljeno.
V Kolumbiji na silvestrovo zažgejo staro leto, ki ga ponazarjajo lutke, napolnjene s starimi oblačili in časopisnim papirjem. Za še večje veselje poskrbijo lutke v podobah politikov ali nepriljubljenih junakov. Tudi v Ekvadorju za silvestrovo sežigajo kipe in lutke nepriljubljenih oseb, ljudje pa medtem tečejo dvanajst krogov okrog hiše, oblečeni v rumeno barvo, ki prinaša srečo.
V Nemčiji številni prebivalci že od leta 1972 vsako leto na silvestrovo po televiziji gledajo isto oddajo, in sicer Dining for One. V Čilu pa praznujejo kar na pokopališču. V majhnem mestecu Talca meščani novo leto praznujejo s svojimi pokojnimi sorodniki.
Pike, omela, kopanje in pogovor z mrtvimi
Na Filipinih na novoletni večer ulice preplavijo pike na sto in en način. Večina ljudi si namreč na silvestrski večer nadene pikčasta oblačila in tudi na mizah ne manjka okroglega okrasja ter hrane v obliki krogov. Filipinci verjamejo, da bodo pike in krogi prinesli dobro in bogato novo leto.
Samske ženske na Irskem nestrpno čakajo novoletno noč, saj naj bi bil to pravi trenutek, ki jim bo prinesel ljubezen življenja. V upanju, da bodo ujele bodočega moža, položijo pod blazino liste omele, kar tudi odganja nesrečo.
Na Nizozemskem nekateri sodelujejo v precej nenavadnem običaju, ki vključuje zažiganje božičnih dreves, nato pa sodelujoči samo v kopalkah in oranžni plavalni kapici, ki sicer ni obvezna, skočijo v najbližjo reko ali morje.
Mehičani verjamejo, da je novoletni večer idealen čas za pogovor z dušami svojih umrlih sorodnikov in prijateljev, ki jim bodo tako morda dali kakšen dober napotek za prihajajoče leto. Tega pa ne počno sami doma, temveč se udeležijo prav posebnih dogodkov.
