Benečanska civilna združenja za ohranitev lagune in starodavno mesto ter nevladne organizacije že slavijo precej nepričakovano zmago nad turističnim in ladjarskim lobijem. Upor sicer traja že več let, v zadnjih mesecih pa se je še stopnjeval, vrhunec je po januarski nesreči Coste Concordie onstran škornja dosegel letos junija, ko je iz Benetk in mimo Markovega trga začela redno pluti še 300-metrska velikanka MS Divina s skoraj pet tisoč ljudmi na krovu. Še letos naj bi začela veljati prepoved za največje bele lepotice, kot je MSC Musica, namesto skozi Markov bazen med otočkom San Giorgio Maggiore, Doževo palačo Punto Dogano in skozi kanal Giudecca bodo morale do potniškega terminala uporabljati drug prekop, ki vodi mimo zgodovinskega jedra v Porto Marghero.
Nedvomno je za takšen razplet zaslužen tudi in zlasti mladi beneški župan Giorgio Orsoni, ki se je po dolgih in trdih pogajanjih pogodil z ladjarskimi in turističnimi družbami ter velikimi organizatorji križarjenj. Benetke so izhodišče za križarjenje po vzhodnem Sredozemlju in Jadranu, od tu odhajajo ladje na dolgo pot mimo zahodne afriške obale do Ria, vse bolj priljubljena pa so križarjenja po severnem delu Sredozemlja od Barcelone do Istanbula.
Prevladali so trezni argumenti
Benetke gostijo okoli 10 milijonov turistov na leto, od tega jih je že petina z ladij, kar je od leta 1997 440-odstotni porast. Ti najmanj želeni turisti, ki se v mestu zadržujejo le nekaj ur in malo porabijo, so v zadnjih letih pregnali domačine, v starih Benetkah živi le še okoli 50.000 ljudi, po drugi svetovni vojni jih je bilo skoraj 200.000. V bodoče se bodo največje ladje izogibale beneškemu srcu, počasi naj bi se spremenila še filozofija do romantičnega mesta minljivosti. Civilne pobude, geologi, stavbeniki in ekologi so le dokazali, da je tudi počasno premikanje med stoletja starimi palačami na lesenih istrskih kolih in načetimi nabrežji za stavbno strukturo in 116 beneških otočkov povsem nesprejemljivo. To so uvideli tudi najvišji predstavniki močnega turističnega, zlasti pa ladjarskega lobija. S tem so sicer pogoltnili grenko tableto, saj je bil prav pogled z razgledne palube med počasno vožnjo skozi mesto ena največjih atrakcij vsakega beneškega križarjenja. Hkrati so pogajalci dosegli, da bodo ladjarji strogo upoštevali omejitev izpustov iz ladijskih strojnic in v Benetke pošiljale ladje, ki so prilagojene za odvzem energije s kopnega. To bo mestu prineslo tudi več zaslužka.
Ogroženi zdravje, stavbe in ekosistem
Gibanje No grandi navi je v zadnjih tednih zbralo še na tisoče preostalih domačinov, da so glasno protestirali proti križarskemu pohodu na čarobno mesto v lagunah, ki je nekoč davno (1204) svojo veliko floto dalo na voljo evropskim križarjem, ki so nato oropali in opustošili jadransko in jonsko obalo ter več egejskih otokov do cilja v Istanbulu, in pri tem bajno zaslužilo. Benetke so se v zadnjih letih povzpele z desetega na četrto mesto med evropskimi potniškimi pristanišči. Ob nevarnih izpustih, ki ne ogrožajo le zdravja ljudi, marveč celotni zapleteni ekosistem lagune in njeno prehrambno verigo, je glavni problem valovanje. Čeprav ladje plujejo zelo počasi, velikanke skoraj dosežejo dno in tudi s počasnimi obrati propelerjev nenehno mešajo mulj ter povzročajo stalno udarjanje valov ob starodavne fondamente, ki se drobijo in sesedajo, z njimi pa vse mesto. Tudi nizke vibracije ladijskih strojev so nevarne starim zgradbam. Seveda se še vedno rastoči segment turističnih križarjenj ne more odpovedati Benetkam, ena mogočih, celo verjetnih posledic pa bo, da bodo ladjarji več ladij napotili tudi v sosednja pristanišča, za velikanke sta primerna Trst in Koper.