BERLIN –Mohamed al Subih je bil še pred kratkim višji restavrator v slovitem sirskem muzeju mozaikov, a zaradi vojne, ki je uničila številne zgodovinske dragocenosti in ogrozila njegovo družino, je bil prisiljen pobegniti. Štiriinšestdesetletnik iz pokrajine Idlib si ni mislil, da bo še kdaj delal v muzeju, še najmanj pa v Nemčiji, do koder je potoval 23 dni z gumijastim čolnom, avtobusom, vlakom in peš. A ko je slišal za projekt v nekaterih berlinskih muzejih, s katerim so prišlekom ponujali izobraževanje, da bi postali muzejski vodniki za druge arabsko govoreče begunce, je bil takoj zraven.
»Rad sem imel svoje delo v Siriji. Če tukaj delam kot vodnik, imam občutek, da sem dobil nazaj del svojega življenja,« pravi Subih, ki je v svoji domovini delal v muzeju Maaret al Numan. Subih, ki je v Nemčijo prišel avgusta lani, zdaj vodi skupine sirskih, iraških in drugih arabsko govorečih beguncev na oglede muzeja Bode.
Veliko zanimanje
Med devetnajstimi novimi vodniki je tudi Kefah Ali Dib, sirska opozicijska aktivistka, ki zdaj vodi oglede po muzeju Pergamon: »Vesela sem, da spoznavam druge Sirce in Iračane in jim govorim o nemški zgodovini pa tudi o naši kulturni dediščini.« Vsako sredo in soboto se begunci lahko odpravijo v muzeja Bode in Pergamon, Muzej islamske umetnosti, Muzej Bližnjega vzhoda, Muzej bizantinske umetnosti ali v Muzej nemške zgodovine. Od decembra si je razstave ogledalo že več kot 3000 beguncev. Ogledi so postali tako priljubljeni, da bodo organizatorji program razširili z medkulturnimi delavnicami, na katerih bodo sodelovali tudi drugi Berlinčani.
Nemčija, ki je samo lani sprejela več kot 1,1 milijona beguncev, se zdaj osredotoča na integracijo prišlekov. Na pomoč projektu so priskočile tudi druge ključne kulturne ustanove iz vse države, med njimi tudi berlinski simfonični orkester, ki je letos pripravil poseben koncert za begunce in prostovoljce.
Hermann Parzinger, predsednik fundacije pruske kulturne dediščine, ki vodi projekt Multaka (v prevodu zbirališče, stičišče) poudarja pomen predstavljanja obeh umetnosti: arabske in islamske ter domače krščanske umetnosti. Obisk Muzeja nemške zgodovine pa beguncem daje vpogled v burno nemško preteklost in razdejanje po prvi in drugi svetovni vojni, kateremu je sledila velika obnova. »To je vizija, ki opogumlja ljudi in jim daje zaupanje v prihodnost,« pravi Parzinger. To je tudi sporočilo, ki ga želi drugim beguncem v Berlinu predstaviti Mašar al Mohamed al Šahin, ki je že v Siriji delal kot muzejski vodnik. »V svetovnih vojnah je umrlo na milijone ljudi. A Nemčija se je dvignila iz razdejanja in postala vodilna evropska sila v demokraciji, tehnologiji in ekonomiji. Iz tega se lahko nekaj naučimo. Nekega dne se bomo vrnili domov in tudi mi bomo morali obnoviti svojo domovino,« sklene Mašar.