OBERTAUERN – »Bil sem eden smučarskih učiteljev. Čez dan sem delal na sedežnicah, zvečer pa v baru, ki so ga obiskovali smučarski gostje Obertauerna. Naša družina je domala vseh 111 let, kar se je tu začel turizem, sestavni del ponudbe. Sestri in oba brata nadaljujemo tradicijo s hoteli ter najsodobnejšimi sistemi žičnic. Če kje, je tu, na višini 1740 metrov, vedno dovolj snega. Od novembra do maja,« začne pripoved za Nedeljske novice 77-letni Gerhard Krings v kotičku beatlesov v novem hotelu, obkrožen z originalnimi fotografijami iz 1965.
Letos mineva 50 let, odkar so v tem kraju na Solnograškem sloviti angleški pop zvezdniki posneli film Help! in krajani jubileju visokega obiska namenjajo veliko pozornosti.
Ni krize Kringsovo podjetje ima hotel in žičnice. Foto; Miro Kunšič V Obertauernu, ki ga letos tržijo tudi z marčevsko obletnico obiska legendarnih beatlov, se kriza ne pozna. Smučarski gostje prihajajo z vsega sveta, največ iz sosednje Nemčije. V kraju je 60 hotelov, 26 vlečnic, 100 kilometrov odprtih prog in 26 kilometrov tekaških smučin. |
»Takrat, v nedeljo, 13. marca, ob 14.18 je na letališču Salzburg pristalo posebno letalo z Angleži. Menedžer ansambla The Beatles Brian Epstein je pripeljal na dvotedenski obisk 66-člansko filmsko in spremljevalno ekipo beatlov za film Help! Priznam, nismo veliko vedeli o Liverpoolčanih. Andreas Krallinger je imel nalogo, da najde dobre smučarje za dvojnike zvezdnikov. Iz Obertauerna so bili to poleg mene še Herbert Lürzer, ki je posodil svoje smučarsko znanje Paulu McCartneyju, Franz Bogensperger, ki žal ni več med živimi, je odsmučal Johna Lennona, Ringo Starr je bil Hans Pretscherer, ki zdaj živi v ZDA,« odstira zlate spomine sogovornik Gerhard Krings. Njega so izbrali za dvojnika Georgea Harrisona.
Beatli so prišli v Avstrijo po snemalnih dneh v Veliki Britaniji in na Bahamih. Direktor filma je iskal kraj, kjer je še marca obilo snega. Namesto mondenega Kitzbühela se je odločil za Obertauern, tudi in predvsem zaradi miru pred oboževalci, ki so v tistem času že oblegali člane čedalje slavnejšega kvarteta.
Za dolgolasce sta bili rezervirani sobi 501 in 507 v hotelu Edelweiss, ki ga je pred sedmimi leti kupil takratni dvojnik Herbert Lürzer. Preostali del odprave se je naselil v hotelu Marietta.
Lepa Maria
»Vsako jutro smo prišli tja, da so nas v maskirnici spremenili v beatle in nas oblekli v igralske kostume. Bilo je zanimivo, zabavno in tudi donosno. Veliko bolj kot učenje smučanja. Nato smo se odpeljali na različne lokacije smučišč. Le John Lennon je že kdaj prej stal na smučeh, drugi na gobico ostriženi Angleži prvič. In smo se trudili, da jim pokažemo, kako je to preprosto,« šaljivo pripoveduje Gerhard. Slutil je, da bosta snemanje in obisk beatlov povečala prepoznavnost kraja. Tudi zato je še pred prihodom ansambla šel v Radstadt in kupil edino njihovo ploščo Ain't She Sweet. Beatli so se podpisali nanjo in zdaj je na častnem prostoru v hotelski vitrini, tako kot množica fotografij s snemanja. »Častno mesto imajo tudi 2,1 metra dolge smuči znamke Kneissl, s katerimi so, no, smo smučali beatli,« še pristavi Gerhard, ki je tedaj občasno zvečer pomagal tudi v domačem baru, kamor so med drugimi prihajali na obisk originali, kot jim reče. »Bili so dobri gostje. Nikoli niso prišli vsi skupaj. Solirali so, in ko neki večer ni bilo nobenega, sem se zadaj hitro preoblekel in se v bar vrnil skozi glavna vrata kot Harrison. Toliko, da so me videli. Ko sem prišel nazaj za točilni pult, pa me je brat okrcal, kje sem bil, ker je bil medtem na obisku eden od beatlov, a mu ni nihče postregel. Zgodilo se je tudi, da smo mi, dvojniki, dajali ljudem avtograme, ker so nas zanje prosili,« se spominja hudomušni Gerhard, v katerem se pretaka tudi slovenska kri. Ko sva mu s prijateljem Boštjanom povedala, da je bil prvopristopnik bližnje nemške gore Watzmann (2713 metrov) leta 1799 Slovenec Valentin Stanič iz okolice Kanala ob Soči, nama je gostitelj razkril, da je bila tudi njegova babica Slovenka iz Posočja, iz vasi Srpenica. Gospod, ki v hotelsko-žičničarskem podjetju Kringsalm zaposluje približno 200 ljudi, je ob tem za hip izginil. Vrnil se je z družinskim albumom. »To je bila lepa Maria, kot je o babici pripovedoval ded Theodor, vinski trgovec, ki se ni vrnil z bojišč prve svetovne vojne. Zraven njegove fotografije je posnetek, nad katerim piše Ivančič Maria, rojena 15. junija 1887 v Čezsoči. Ni pa podatka, kje je pokopana. V začetku 50. let prejšnjega stoletja smo enkrat obiskali teto na Srpenici. Spominjam se, da je bila tedaj to vas s skromnimi hišami.« Čudoviti izlet smo tako sklenili z nenavadnim odkritjem.