BUKAREŠTA – V Romuniji je danes potekal najspornejši referendum od padca komunizma leta 1989. Dobrih 18 milijonov volivcev je odločalo, ali naj donedavni predsednik države Traian Basescu po odstavitvi znova zasede ta položaj ali ga dokončno izgubi. Neuradne napovedi vzporednih volitev kažejo, da referendum zaradi premajhne udeležbe ni veljaven.
Odstavitev Basescuja je parlament na predlog vladajoče levosredinske koalicije USL, ki je predsedniku očitala hude kršitve ustave, izglasoval 6. julija. V skladu z ustavo pa imajo zadnjo besedo volivci.
Sporni ukrepi vlade
A da bi bil referendum veljaven, se ga mora udeležiti vsaj 50 odstotkov od 18,3 milijona volivcev, kar pa bo težko doseči – kljub nekaterim spornim ukrepom vlade, kot so podaljšanje odprtja volišč za štiri ure ter dodatna volišča v tujini in na turistov polni obali Črnega morja.
Dve agenciji, ki sta pripravili vzporedno glasovanje, sta sporočili, da je bila udeležba manj kot 50-odstotna. To pomeni, da Basescu ostaja na predsedniškem položaju. Prve uradne izide naj bi objavili v ponedeljek.
Ob 20. uri po lokalnem času oz. tri ure pred zaprtjem volišč je bila volilna udeležba 37,67 odstotka, kar je 10 odstotnih točk več, kot je bila udeležba tri ure prej.
Basescujev desnosredinski tabor je pozival k bojkotu referenduma in vladi očital volilno prevaro.
Na kocki ugled Romunije
Po ocenah komentatorjev sta bolj kot usoda Basescuja na kocki usoda demokracije v Romuniji in ugled države v Evropi.
Vladajoča koalicija je od prevzema oblasti pred tremi meseci sprejela vrsto spornih ukrepov, katerih cilj je bil doseči odstavitev Basescuja in omejiti neodvisnost sodstva.
Politična kadrovanja so bila sicer v Romuniji tudi pred tem precej običajna praksa, a bliskovita ofenziva USL je bila nenavadna celo za to državo in je porušila sistem nadzora med tremi vejami oblasti, kar je temelj pravne države.
Oglasila se je celo EU in dosegla umik nekaterih najspornejših ukrepov, kot so bile omejitve pristojnosti ustavnega sodišča in spremembe referendumskega zakona, ki bi bile danes v škodo predsedniku države.
