Baltska ljubezen na prvi pogled

Prestolnica Estonije očara z vihravo mešanico srednjeveškega in modernega, njeno staro mestno jedro pa upravičeno imenujejo srednjeveški biser Estonije. Očarljivi kotiček z Unescovega seznama svetovne kulturne dediščine je pravi raj za sprehajalce, ravno dovolj žepen, da je obvladljiv brez zemljevida, in ravno dovolj prostran, da se ne naveličaš njegovih prikupnih ulic in trgov. Med potikanjem po ozkih tlakovanih ulicah zavrtiš časovni stroj in že se znajdeš v 14. stoletju. Mimo tebe hitijo hiše častitljive starosti, skrita srednjeveška dvorišča, v nebo rastoči cerkveni zvoniki in zavita kamnita stopnišča, ki te popeljejo do prostranih razgledov na mesto v Finskem zalivu.

Poleti in pozimi živahno srce Talina

Raekoja plats, osrednji trg pred mestno hišo, je zaradi živahnega utripa že od 11. stoletja srce Talina, danes predvsem zaradi mavrične ponudbe lokalov in restavracij ter pestrega kulturnega dogajanja, ki predvsem v poletnih mesecih poživlja baltsko mesto. A talinske ulice, resda vkovane v sneg in led, živijo tudi v zimskih mesecih.

S številnih stojnic se širi omamen vonj praženih mandljev, ponekod jim družbo delajo tudi orehova jedrca z nadvse všečnim pomarančno-čilijevim okusom. Za sladokusce se kot nalašč ob pot postavi čokoladnica Kalev, ki že stoletja nosi ime junaškega prvega voditelja Estoncev in razvaja z zanimivimi kombinacijami, kot je na primer bela čokolada s kokosom in brusnicami ali borovnicami. Tržnica pletenih izdelkov poišče zavetrje ob starem mestnem obzidju, kjer domačinke med urnim vrtenjem pletilk prodajajo unikatne pletenine: od kap, šalov in rokavic do puloverjev, brezrokavnikov, torbic in otroških oblačil. V ročno izdelane umetnine ujamejo skandinavsko-baltski pridih z raznolikimi vzorci: tradicija živi v preprostih estonskih snežinkah, severnih jelenih in mucah, v korak s časom pa stopajo z vzorci ovčk, piščančkov, pikapolonic … in novodobnih junakov, kot so Hello Kitty in mumini.

Kulinarično-etnološko doživetje

Talin preseneti tudi z nadvse bogato kulinarično ponudbo, saj poleg tradicionalne estonske kuhinje ponuja še tajsko, gruzijsko in indijsko pa afriško, grško in francosko, za nameček še japonsko, italijansko in celo srbsko pa rusko, turško in še katero, ki razvaja okušalne brbončice. Posebno kulinarično-etnološko doživetje je obisk restavracije Olde Hansa. V soju sveč in ob zvokih srednjeveške glasbe med velikimi lesenimi mizami s polnimi rokami lončenih skodel in krožnikov graciozno poplesujejo v kmečke noše opravljeni natakarji. Priložnost je za pregrešno estonsko pojedino: razkošno gobovo juho, eksotične mesne grižljaje losa in divjega prašiča, prepeličja jajca, surovega lososa, črn kruh, zeliščni skutni namaz in ne nazadnje medeno pivo.

Še marca 
zaledenela gladina

Čeprav je marec že globoko zajel sapo, nizke temperature na morski gladini še vedno ustvarjajo ledeno skorjo. Trajekt na svoji 80-kilometrski vožnji iz Helsinkov v Talin ne reže valov, ampak razbija ledene plošče, ki neusmiljeno trkajo v premec mogočne ladje. Tudi obalno območje Pirita vzdolž Talinskega zaliva ne daje vtisa, da se približuje pomlad. V marini, zgrajeni za potrebe olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, jadrnice pohlevno čemijo na zasneženi obali in le od daleč opazujejo sonce, ki zdrsne za obzorje zaledenele gladine Baltskega morja in panoramo Talina obarva žametno vijoličasto.