BEOGRAD – V času krize je vsakršna ekonomska pobuda dobrodošla, očitno pa se bodo v istem čolnu znova znašle države, ki so nastala na območju razpadle Jugoslavije. Skupna zasedanja nekaterih vlad držav, ki so bile nekoč del Jugoslavije, so vse pogostejša, napovedi pa kažejo, da bi lahko postale temelj razvoja zahodnega Balkana, sploh glede na dejstvo, da EU ne načrtuje širjenja do leta 2020, pisanje nemškega Deutsche Welle povzemajo hrvaški mediji. Poudarjajo, da bi skupni sestanki lahko postali način bilateralnega sodelovanja z vsemi državami nekdanje Jugoslavije. Srbija je tako nedavno z Republiko Srbsko organizirala regionalni forum, v začetku junija pa skupno zasedanje z makedonsko vlado v Beogradu. Napovedi kažejo na skorajšnje sestankovanje v Skopju, rdeča nit tovrstnih zasedanj pa je ekonomski interes.
Slovenija in Hrvaška sta obrobni igralki
Kadar gre za ekonomska vprašanja, povezana z bivšo Jugoslavijo, je največji poudarek na Albaniji, Kosovu, Makedoniji, Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini, ker so to nosilni elementi energetske gotovosti, pri čemer Slovenija in Hrvaška ne igrata večje vloge. »To je borba za zahodni Balkan,« trdi direktor foruma za etnične odnose iz Beograda Dušan Janjić.
Da se na področju ekonomskega sodelovanja resnično nekaj dogaja, kaže tudi pobuda srbskega premierja Ivice Daćića, ki je po srbsko-makedonskem srečanju predlagal, da se regija po modelu skandinavskih ali baltskih držav poenoti o skupnih interesih, pobudi pa so naklonjeni tudi analitiki.
Balkanska federacija brez Slovenije
Cilj tovrstnega povezovanja je, da integracija zaživi ekonomsko, da se ustvarjajo nova delovna mesta in da se države približajo EU, kar pa je po besedah hrvaškega ekonomista Damirja Novotnyja tudi cilj EU. Istočasno bi taka povezanost omogočila reševanje skupnih problemov, kot sta kriminal in korupcija.
»Zagotovo se bodo države nekdanje Jugoslavije – brez Slovenije, a z Albanijo – znašle v balkanski federaciji 2929. Kaj bo s Hrvaško, bo odvisno do nje same, kljub temu pa mislim, da se ekonomski interesi Hrvaške vračajo pod okrilje nekdanje Jugoslavije,« trdi Janjić.
