LUXEMBOURG – Avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je danes ob prihodu na ustanovno zasedanje sveta guvernerjev stalnega reševalnega mehanizma ESM v Luksemburgu omenila Slovenijo kot kandidatko za finančno pomoč iz ESM. V odgovoru na vprašanje o prvih nalogah, ki čakajo ESM, je namreč ocenila, da ima ta mehanizem dovolj moči za obvladovanje težav, na primer za pomoč Cipru, v isti sapi kot Ciper pa je dvakrat omenila tudi Slovenijo, ki je danes sicer ni na dnevnem redu.
Slovenija ima težave
Fekterjeva je dejala, da v okviru pogovorov poteka več razprav, na primer o Cipru in »morebiti tudi o Sloveniji«, povedala pa je še, da bo Ciper verjetno kmalu uradno zaprosil za pomoč, težave pa da ima tudi Slovenija. V bruseljskih krogih se naša država neuradno vse pogosteje omenja kot kandidatka za finančno pomoč, diplomatski viri, ki ne želijo biti imenovani, pa so v petek dejali, da »vse pogosteje slišimo besedo Slovenija, a nič konkretnega«.
Če bo za pomoč poleg Grčije, Portugalske, Irske, Španije in Cipra zaprosila še kakšna država, bo to Slovenija, so še dodali in pri tem posebej poudarili besedo 'če'.
ESM: ključno protikrizno orožje
Stalni evropski mehanizem za pomoč evrskim državam v težavah (ESM) je po skoraj dveh letih priprav zaživel danes. Velja za ključno orožje v boju proti krizi, ustanovnega zasedanja v Luksemburgu pa se poleg guvernerjev ESM in finančnih ministrov članic evrskega območja udeležuje tudi slovenski minister Janez Šušteršič.
ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala in 500 milijard evrov posojilne zmožnosti. Kapital je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov. Prva obroka vplačanega kapitala, 32 milijard, je treba zagotoviti ta mesec. Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,428 odstotka ali 2,99 milijarde evrov. V ESM bo morala vplačati 342 milijonov evrov, ta mesec torej 137 milijonov.
Pomoč ni najboljša rešitev
»Za zdaj ne premišljujemo o tem, da bi bilo treba uporabiti ESM,« pa se je na omenjanje Slovenije v družbi prejemnic pomoči ali kandidatk zanjo odzval Šušteršič in ponovil, da je vlada odločena storiti vse, kar je treba, da se izogne prošnji za pomoč, saj to ni najboljša rešitev. »Najboljša rešitev je, da poskrbimo sami zase. Minuli teden smo v parlamentu sprejeli pomembna kosa zakonodaje – zakon o upravljanju slabih bančnih terjatev in zakon od državnem holdingu. Upam, da bo bosta hitro implementirana,« je še dodal.
V povezavi z zakonom o ukrepih za stabilnost bank je minister ponovil, da v vladi menijo, da je to operacijo mogoče financirati z lastnimi sredstvi, predvsem potem s prodajo bančnega premoženja in samih bank. Bo pa z reševanjem problema slabih bančnih terjatev po njegovih besedah na začetku nastal javni dolg. A dokler se Slovenija lahko zadolžuje na trgih, je po njegovem mnenju smiselno, da na ta način financira tudi morebitne potrebne dodatne dokapitalizacije bank.
Poleg tega, da Slovenija druge članice neformalno obvešča o svojem ukrepanju, je to v minulih dneh formalno predstavila tudi Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), Evropski centralni banki (ECB) in Evropski komisiji. »Odzivi so pozitivni in pravi, vendar moramo seveda ukrepe tudi še izpeljati,« je sklenil.