DUNAJ – Avstrija je ustavila reševanje vseh novih zahtev za pridobitev azila. Kot je naročila notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, naj administracija raje rešuje t. i. dublinske primere, torej tistih pribežnikov, ki so na ozemlje EU prišli v kateri izmed drugih članic in se lahko vrnejo. Ustavljeno je tudi reševanje spajanja družin beguncev. V procesu so le še postopki vračanja, poročajo v današnjih izdajah avstrijski časniki Krone, Kurier in Presse. Navodilo pristojnim uradnikom je ministrica poslala v petek, povzema avstrijska tiskovna agencija APA.
350 prošenj na dan
Ukrep je utemeljila z zahtevo, da želi pospešiti iskanje pravične rešitve razporeditve beguncev na evropski ravni. Samo v četrtek je bilo v Avstriji vloženih 350 novih prošenj za azil. »Že leta zahtevam solidarnost, zdaj pa je potreben pritisk na EU,« je dejala Mikl-Leitnerjeva pred zasedanjem notranjih ministrov na temo beguncev prihodnji teden.
Glede na načrt porazdelitve beguncev, ki ga je pripravila Evropska komisija, bi Avstrija sicer v prihodnjih dveh letih prejela 1213 beguncev in Avstrija je po besedah ministrice to pripravljena storiti. A pri tem Dunaj kot pogoj postavlja tudi, da predvsem Italija in Grčija, ki sta glavni vstopni točki pribežnikov preko Sredozemskega morja, vzpostavita njihovo sistematično registriranje.
Ukrep sicer ne bo vplival na reševanje prošenj za azil, ki so že v teku. Tudi novi prosilci lahko še vedno zaprosijo za azil, a bodo morali na rešitev čakati dlje. Poskrbljeno bo tudi za njihovo namestitev.
Združujejo družine
Njihovih prošenj pa sploh ne bodo obravnavali, če bo obstajal sum, da lahko spadajo pod uredbo Dublin III, torej da se lahko vrnejo v državo, preko katere so prečkali mejo z EU. Lani je to veljalo za okoli 6000 zahtev za azil oz. okoli četrtino vseh.
Ministrica je opozorila, da je Avstrija postala glavna destinacija za prosilce azila, tudi zato, ker postopke hitro rešujejo, čemur nato sledi še proces združevanja družine.
»Medtem ko je postopek za rešitev prošnje za azil, ki so jih podali begunci z vojnih območij, trajal približno štiri mesece v Avstriji, morajo ti ljudje v Franciji čakati tudi dve leti. Mnoge države so pasivne in opazujejo, kaj se dogaja v Avstriji. To se ne more nadaljevati,« je dejala Mikl-Leitnerjeva.
A zaradi ukrepa je ministrica že deležna ostrih kritik tako opozicije kot nevladnih organizacij. Pri Zelenih menijo, da ministrica, ki sicer prihaja iz ljudske stranke (ÖVP) pretirava, v Neosu pa menijo, da je ta ukrep dokaz, da je avstrijska država bankrotirala. Svobodnjaki pa so kritični, da je ukrep še premil in da bi bilo treba ponovno uvesti nadzor na mejah, da bi ustavili 'poplavo azilantov'.
