Astronomski podvig človeštva se je začel

SAN PEDRO – V čilskih Andih, približno 50 kilometrov južno od San Pedra v puščavi Atakama, se je sredi marca tudi uradno začela izvedba doslej največjega astronomskega projekta človeštva. Srce naloge z dolgim naslovom Po sledeh našega vesoljskega izvora, ALMA – Atacama Large Millimeter Array – je sklop orjaškega zbirnega teleskopa, ki ga kot nekakšno veliko ogledalo sestavlja 66 premičnih parabolnih anten, postavljenih tudi na 5000 metrih nadmorske višine. Slišati je fantastično in razburljivo: iščejo in prestrezajo svetlobo najbolj mrzlih objektov v vesolju, predvsem iz prazgodovinskih galaksij. Radioteleskopi so vredni skoraj poldrugo milijardo evrov, v projektu sodelujeta ESO (European Southern Observatory) z ameriškimi in japonskimi partnerji ter Čile. Teleskope sestavljajo v bazni postaji na 2900 metrih, orjaški tovornjaki pa vozijo 100 ton težke instrumente po posebej skonstruirani cesti na visoko gorsko planoto Chajnantor, kjer jih povežejo v interferometre.

Od 150 metrov do 16 kilometrov

Že dve leti, takrat so usposobili prvih 16 anten, znanstveniki v čilskem visokogorju opazujejo sevanje med valovi infrardeče svetlobe in radijskimi valovi, ki jih oddajajo najbolj mrzli objekti v vesolju, v ta namen so detektorji teleskopskih anten ohlajeni na okoli minus 273 stopinj Celzija. Med prvimi vesoljskimi telesi so zaznali mlado zvezdo HD142527, ki jo obdaja orjaška plinska meglica. Zdaj obratuje že 56 anten, ki jih poljubno premikajo na razdalji od 150 metrov do 16 kilometrov, s čimer v bistvu dobijo ogromen teleskop s 14 kilometri premera. Ti posnetki naj bi bili kar desetkrat bolj ostri od tistih, ki jih posreduje vesoljski teleskop Hubble. Za delo in raziskovanje v Andih je seveda veliko povpraševanja, na prvi razpis se je prijavilo več kot tisoč astronomskih ekip z vsega sveta, le redki srečneži bodo tam lahko tudi raziskovali. Sosedje Avstrijci so oddali 35 prošenj, odobrili so jim šest terminov. Nebo lahko opazujejo 24 ur na dan, saj radijski teleskopi v nasprotju z optičnimi niso vezani na nočno nebo.

Opazovati rojstvo zvezd

Z radijskimi teleskopi lahko prodrejo skozi prah, ki zastira pogled na zelo oddaljene vesoljske predmete. Tako naj bi lahko opazovali rojstvo zvezd, našli odgovore na vprašanje o nastanku galaksij, pridobili nova spoznanja o oblikovanju planetov. V nasprotju s švicarskim Cernom, kjer še iščejo božji delček, raziskovalci v Čilu nadaljujejo stoletno tradicijo astronomije, ki se je uradno začela z Galilejevim teleskopom okoli leta 1613. Tamkajšnji observatorij velja za najbolj suhi konec sveta, kar je nadvse pomembno, le tu lahko lovijo valove s frekvenco v območju submilimetrov, tudi od zvezd, ki so oddaljene milijarde svetlobnih let. Ko ti žarki prispejo do Zemljine atmosfere, jih pogoltnejo vodni delci. Ločljivost teleskopa so ponazorili s stotinko lasu, ki ga je mogoče opaziti v travi na nogometnem stadionu. Dele čudežnega teleskopa so prispevali Japonci, Evropejci in Američani, zasnovali so jih inženirji, kemiki, informatiki in astronomi. Eden ključnih mož je upravitelj superračunalnika Lorenzo Martinez, ALMA se mu zdi kot babilonski stolp, pravi, da je izjemnega pomena prav kulturna raznolikost sodelujočih, ki prinaša (že) pozabljeno razsežnost dojemanja in znanstvenih vizij.