Leta 2008 so v zalivu Zambratija pri Umagu našli ostanke starega plovila. S karbonsko analizo lesa so ugotovili, da izhaja iz obdobja med 12. in 10. stoletjem pred Kristusom in da je zato morda najstarejši do zdaj odkriti čoln na dnu Jadranskega morja ter eno najstarejših plovil v Sredozemskem morju. Predlani so arheologi odkrili še ostanke antičnega čolna v Pulju, domišljijo pa je kmalu zatem spodbudila še najdba podobnega v bližini. Hrvaški podvodni arheologi se trudijo, da bi plovili čim bolje ohranili in ju predstavili javnosti.
Galeja pod piranskim pomolom
Glede na bližino najdb in na dejstvo, da je Sredozemsko morje kot morska pot nekoč pomembno povezovalo egipčansko, grško in feničansko kulturo ter še katero drugo ob njem, se zastavlja vprašanje, ali lahko na podobna antična odkritja naletimo tudi v slovenskem delu. Ena galeja je kar pod piranskim pomolom, saj je zgodovinar Carlo De Franceschi zapisal, da so Pirančani leta 1476 iznajdljivo zgradili manjši pomol – pozneje so ga podaljšali v zdajšnjega glavnega piranskega – kar na potopljeni galeji. Tudi naša podvodna arheologa Andrej Gaspari in Miran Erič menita, da so v slovenskem morju ostanki antičnih bark. Pri Debelem rtiču naj bi bila tako potopljena dokaj dobro ohranjena rimska ladja iz prvega stoletja.
Da bi morda tudi pri nas na tem področju naredili korak naprej, je Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran v goste povabil turške podvodne arheologe, da predstavijo svoje delo. V Turčiji imajo namreč veliko izkušenj z najdbami plovil, predvsem zaradi odkritja razbitin ladje Uluburun. Leta 1982 jih je po naključju našel nabiralec spužev, izkazalo pa se je, da je odkril ostanke plovila iz 14. stoletja pred našim štetjem, torej najstarejšega odkritega plovila. Med tovorom so našli kositer, baker, jantar, zlate predmete, mikensko posodje, slonovino, pečat kraljice Nefertiti in keramiko s Cipra, kar dokazuje, da se je na teh morskih poteh križalo približno 10 civilizacij.
»Ukvarjamo se z eksperimentalno arheologijo, kar pomeni, da poskušamo na podlagi potopljenih ostankov rekonstruirati plovila, oživiti tehnologijo tistega časa in z njimi pluti ter raziskovati nekdanje plovne poti,« je opisal njihovo delo dr. Serim Parker. Tako so med drugim ob pomoči zgodovinarjev, pomorščakov, inženirjev, izdelovalcev plovil in prostovoljcev izdelali tudi repliko že omenjene najstarejše ladje Uluburun, s katero plujejo po Sredozemskem morju. »Dejavnost Turkov tudi nas spodbuja v to smer. V Turčiji imajo za te namene sklad, prek katerega tudi podjetniki podpirajo omenjeno dejavnost. Z vidika kulturnega turizma bi bilo to obetavno tudi pri nas, seveda pa morajo pred tem ob morebitnih najdbah svoje narediti arheologi,« pravi Franco Juri, direktor piranskega pomorskega muzeja. Strokovnjakinja za podvodno arheologijo Snježana Karinja pa dodaja, da imamo res le 46,6 kilometra obale, vendar to ne pomeni, da nimamo podvodne arheologije. To dokazujejo tudi razstava Večni Piran in druge občasne predstavitve, na katerih s prazgodovinskimi najdbami opozarjajo na odkritja.
Podvodni arheološki park
Turški podvodni arheologi sodelujejo tudi pri oblikovanju čedalje večjega podvodnega arheološkega parka. Po vzoru vojne ladje iz 6. stoletja pred našim štetjem so naredili repliko in jo potopili. Okoli nje so postavili imitacije amfor iz tistega obdobja, dodali še transportno letalo C47 iz druge svetovne vojne in počasi nastaja park oziroma poligon za usposabljanje podvodnih arheologov, ki pritegne tudi športne potapljače. Park ima zaradi zgodovinskega, športnega in turističnega namena precejšnjo finančno podporo države ter tudi gospodarstva.
