Medicina napreduje vsak dan in znanstveniki odkrivajo vedno nove bolezni. Tako so doslej slabo poznano smrtno nevarno bolezen poimenovali ameriški aids oziroma chagasova bolezen, za katero naj bi trpelo deset milijonov Zemljanov, večinoma Bolivijcev, Mehičanov in Kolumbijcev ter prebivalcev Srednje Amerike.
Dolga inkubacija
Kot poroča Daily Mail, gre za tropsko bolezen, katere prvi simptomi se lahko pojavijo več let po okužbi. Če jo odkrijejo dovolj zgodaj, pa jo je z intenzivno trimesečno terapijo mogoče pozdraviti. To je v večini primerov sicer težko zlasti zaradi visokih cen zdravil ter dolge inkubacijske dobe virusa.
Povečano srce
Ameriški aids prenaša hrošč triatomid, ki je bližnji sorodnik muhe cece (ta prenaša spalno bolezen). Z ugrizom se žrtev okuži s parazitom tripanosom, ki je odgovoren za razvoj bolezni. Parazit potuje po telesu, namesti pa se lahko celo v bolnikoven srcu, kjer lahko živi in se razmnožuje več let. Ko se namnoži, se lahko bolnikovo srce poveča in ga dobesedno raznese, kar seveda povzroči takojšnjo smrt.
Ameriški aids ubil tudi Darwina?
Bolezen so poimenovali po Carlosu Ribeiru Justinianu Chagasu, brazilskem zdravniku, ki je bolezen odkril. Zanimivo je, da naj bi za posledicami opisane bolezni umrl celo Charles Darwin. Staknil naj bi jo med svojim znamenitim potovanjem, med katerim je opisal tudi »črnega brezkrilnega hrošča«, umrl pa je 47 let po okužbi. Izdalo ga je srce.
